Zgolj angleščina ni dovolj

S prihodnjim šolskim letom bi se morali vsi sedmošolci poleg angleščine začeti obvezno učiti še en tuji jezik, a se to, kot vse kaže, ne bo zgodilo. Država namreč ukinja obvezni drugi tuji jezik v osnovni šoli, s čimer želi privarčevati 2,5 milijona evrov. Starši in stroka temu odločno nasprotujejo. Zgolj angleščina še zdaleč ni več dovolj, da bi lahko govorili o večjezičnosti, so prepričani.

Med obveznimi predmeti v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole bo v prihodnjem šolskem letu le en tuji jezik - angleščina  Foto: Leo Caharija
Med obveznimi predmeti v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole bo v prihodnjem šolskem letu le en tuji jezik - angleščina  Foto: Leo Caharija

PODGRAD, SLOVENIJA >S postopnim uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v zadnjih treh razredih osnovne šole so začeli v šolskem letu 2008/09.

Do letos so se nemščine, italijanščine, francoščine ali katerega drugega tujega jezika (poleg angleščine) obvezno učili sedmo-, osmo- in devetošolci v že 159 osnovnih šolah, tudi mnogih primorskih.

V prihodnjem šolskem letu pa bo za sedmošolce obvezna le še angleščina; zadnja generacija bo z obveznim drugim tujim jezikom zaključila v šolskem letu 2014/15. Razlogi za takšno odločitev so v “različnih možnostih učencev” in v “splošnem državnem varčevanju”, pojasnjujejo na šolskem ministrstvu.

Starši in učitelji pa se s takšno obliko varčevanja nikakor ne strinjajo. Zgolj en tuji jezik v osnovni šoli je premalo. Dodano vrednost dajejo drugi tuji jeziki, so odločeni. Dvanajst osnovnih šol se je skupaj s sveti staršev zato že združilo v iniciativni odbor, ki si prizadeva, da bi postalo učenje drugega tujega jezika obvezno za vse sedmošolce. “Z ukinitvijo se jezikovne možnosti vseh slovenskih otrok siromašijo, hkrati pa izgubljamo sposobnost za kakovosten razvoj družbe,” opozarjajo v odboru.

Med pobudnicami sta tudi dve primorski osnovni šoli - OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada in OŠ Antona Globočnika iz Postojne. “Zaradi takšnih varčevalnih ukrepov ogrožamo večjezičnost. Angleščina danes skorajda ni več tuj jezik, ampak neko temeljno znanje. O večjezičnosti bi zato lahko govorili šele z obvladovanjem drugih tujih jezikov,” opozarja ravnatelj podgrajske osnovne šole Milan Dekleva. Na njegovi šoli so se učenci poleg angleščine obvezno učili tudi italijanščino. “Zanimanje za učenje italijanščine je pri nas res veliko. Sedmošolci si bodo ta tuji jezik zdaj pač morali izbrati za izbirni predmet, s tem pa se jim bo skrčil izbor drugih izbirnih predmetov,” razlaga Dekleva.

Koper: Trije jeziki bi bili preveč

Učenci koprskih, piranskih in izolskih osnovnih šol na narodnostno mešanem območju se že od 1. razreda učijo tudi italijanščine, ki je jezik okolja. V tretjem razredu začnejo z učenjem angleščine, uvedba še enega obveznega tujega jezika pa bi bila po oceni ravnatelja največje koprske osnovne šole OŠ Koper Antona Baloha vendarle prehud zalogaj.

“Veliko naših učencev italijanščine ne dojema kot jezik okolja, ampak kot 'tuji' jezik. Že s slovenščino imajo nekateri težave, saj doma govorijo bodisi makedonsko bodisi srbsko ali albansko ... Bojim se, da bi bil za te učence še en tuji jezik enostavno preveč,” ocenjuje Baloh. Kdor želi, si lahko za izbirni predmet izbere ruščino, francoščino, nemščino, španščino in (od letos) tudi kitajščino, a pretiranega zanimanja za učenje dodatnega tujega jezika med učenci ni, ugotavlja Baloh. Kot pravi, je situacija v šolah na dvojezičnem območju specifična, saj se učenci že od začetka učijo tudi italijanščino. “Sicer pa podpiram pobudo za ohranitev obveznega drugega tujega jezika. Poznavanje jezikov in širitev kulture je pomembno,” soglaša Baloh, ki je zelo naklonjeni ideji, da bi se učenci začeli učiti angleščino že v 1. razredu. PETRA VIDRIH


Najbolj brano