torek, 7. februar 2012
Radovan Žerjav
Foto: STA
LJUBLJANA>"Ta rezultat je dober. Vesel sem te podpore, zavedam pa se odgovornosti, ki jo prevzemam s to funkcijo," je po glasovanju v izjavi za novinarje poudaril Žerjav. "Potrebni bodo hitri in preudarni ukrepi; v ponedeljek bomo začeli z delom," je obljubil in dodal, da verjame, da bodo "poslovno okolje, ki ni dobro in ni prijazno za slovensko gospodarstvo, v tem mandatu izboljšali". O tem, kakšna bo gospodarska rast ob koncu mandata, Žerjav ni želel ugibati. "To je za vedeževalke," je dejal. Razkril pa je še, da imena njegovih ožjih sodelavcev zaenkrat še niso znana.
O podjetjih še nima vseh informacij
Med razpravo so poslanci odprli vrsto vprašanj o konkretnih podjetjih, kot so Tosama, Peko in Luka Koper. Na ta vprašanja Žerjav ni želel odgovarjati, saj se bo odločal, ko bo imel na mizi vse potrebne informacije.
Nekoliko natančnejši je bil pri vprašanju Mercatorja in njegove prodaje Agrokorju, ki ga je izpostavil poslanec Socialnih demokratov (SD) Srečko Meh. Žerjav tej prodaji ni naklonjen. "Pri Mercatorju je potrebno pogledati širše, tudi vsebinsko in ekonomsko ter skozi oči širših učinkov na gospodarstvo in kmetijstvo. Državo preprosto mora zanimati, kdo bi bil morebitni lastnik tega pomembnega trgovskega podjetja," je izpostavil.
Proti prodaji “v ihti”
Poslanca Pozitivne Slovenije (PS) Stanka Stepišnika je zanimalo, kako in kdaj bo država prodajala premoženje. "Imam odgovoren odnos do državne lastnine in nisem za to, da se lastnina prodaja v ihti, ampak jo je treba obravnavati odgovorno," je poudaril Žerjav. "Velja pa edino tržna cena, na podlagi te cene se bomo odločali, katero naložbo prodati in katere ne," je zagotovil. Zaveda pa se, da sedanji čas za prodajo večine premoženja ni zelo primeren.
Prvi na vrsti bo rebalans
Žerjav je sicer razkril še, katere bodo prve poteze nove vlade. Prvi projekt bo rebalans proračuna. To bo "največji in najpomembnejši projekt, skozi katerega se bo reflektiralo vse, kar smo zapisali v koalicijsko pogodbo", je poudaril. Drugi projekt pa bo zapis zlatega pravila o omejitvi javnega dolga, o katerem so se dogovorile politične stranke, v ustavo. Kako bo to pravilo zapisano, bodo povedali strokovnjaki, a politični konsenz o tem je bil po mnenju Žerjava "ključno sporočilo finančnim trgom" in do tega mora priti "relativno hitro".
STA