Žerjav bi razbremenil gospodarstvo

Trenutne gospodarsko-finančne okoliščine tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju so veliko bolj resne, kot katerokoli leto prej. Zato moramo kar najhitreje ustvariti bolj prijazno poslovno okolje v državi ter razbremeniti gospodarstvo, da bo lažje poslovalo, je ob odprtju 45. obrtnega sejma v Celju izpostavil gospodarski minister Radovan Žerjav.

Radovan Žerjav je poudaril, da bi moral čimprej  ustvariti bolj prijazno poslovno okolje v državi in razbremeniti gospodarstvo  Foto: Nebojsa Tejic
Radovan Žerjav je poudaril, da bi moral čimprej ustvariti bolj prijazno poslovno okolje v državi in razbremeniti gospodarstvo  Foto: Nebojsa Tejic

CELJE> Po oceni Radovana Žerjava je kriza pokazala ključne šibke točke slovenskega modela razvoja, kot je na primer nefleksibilen trg dela, težave bančnega sistema in ne dovolj konkurenčno poslovno okolje. Minister meni, da je treba predvsem ukrepati takoj in celovito, saj le tako lahko čim prej začnemo korakati iz krize in postavljati trdnejše temelje za trajnostno in vzdržno gospodarsko rast.

Spomnil je, da je vlada doslej sprejela že dva paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, v zaključni fazi priprave pa je tretji paket, ki ga bo vlada obravnavala na četrtkovi seji. V njem bo osrednjo vlogo imela reforma trga dela (prenova zakona o delovnih razmerjih), ki ga podjetniki že več let postavljajo kot osrednje breme za prožnejše podjetniško delovanje in hitrejše prilagajanje zahtevam poslovnega okolja ali razmer. Prav tako bo ta paket ukrepov vseboval tudi prenovo pokojninske zakonodaje, ki je pomembna zaradi vzdržnosti pokojninske blagajne države.

Država pripravlja novo industrijsko politiko

V okviru tega paketa bo po zagotovilih ministra veliko pozornosti namenjeno tudi državnim prostorskim aktom in ustvarjanju pogojev za prihod svežega kapitala.

Prav tako gospodarsko ministrstvo pripravlja novo slovensko industrijsko politiko. Ta bo v prihodnje osnova za oblikovanje programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije v obdobju nove finančne perspektive 2014 - 2020 in tudi programov drugih resorjev, ki so povezani z gospodarstvom in prav tako pomembno sooblikujejo konkurenčno poslovno okolje.

Glede sprememb zborničnega sistema je Žerjav pojasnil, da mora biti izhodišče za združevanje v zbornico prostovoljno združenje, saj skupne interese najbolje opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami. Predlog zakona zato omogoča tudi združevanje v druge zbornice, ki se ustanovijo na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske zbornice. Ne glede na to, da bo odslej članstvo v obrtni zbornici prostovoljno, bo Obrtno-podjetniška zbornice (OZS) še naprej reprezentativni predstavnik obrti in bo izvajala vsa javna pooblastila, ki jih je izvajala doslej, je še dejal minister.

OZS računa na reformo delovne zakonodaje

Predsednik OZS Slovenije Štefan Pavlinjek je pozdravil vrsto sprejetih ukrepov vlade, kjer so bile vključene tudi pobude in predlogi obrtnikov. Med najpomembnejšimi ukrepi pa je po oceni Pavlinjeka gotovo reforma delovne zakonodaje, na katero opozarjajo že vrsto let. Zlasti na tem področju obrtniki in mali podjetniki potrebujejo močnega zastopnika, torej močno zbornico, ki se bo lahko v socialnem dialogu enakovredno kosala s sindikati. Ti so namreč doslej uspešno nasprotovali vsakršni spremembi na tem področju, je ocenil Pavlinjek.

“Zato je za nas popolnoma nerazumljivo, da se ravno v tem času, ko oblast in malo gospodarstvo potrebujeta močnega zastopnika, pripravljajo spremembe zborničnega sistema, ki bi v prihodnje še poslabšale ta položaj. V Obrtno-podjetniški zbornici kljub temu verjamemo, da še ni vse izgubljeno in da bo vlada trezno in temeljito premislila, v katero smer bo izpeljala potrebne spremembe,” je dejal Pavlinjek.

Zbornice, enakopravne sindikatom

Dodal je tudi, da pričakujejo, da bo vlada na koncu sprejela pametno odločitev, ki bo koristila tako obrtnikom, podjetjem, državi kot družbi v celoti. Prav zato je, tako Pavlinjek, potreben temeljit razmislek o tem, ali vlada potrebuje močne in stabilne zbornice ali zbornice, ki se ne bodo mogle enakopravno spopasti s sindikati. Skupen cilj vseh nas namreč je, da ponovno spodbudimo slovensko gospodarstvo in poskrbimo za boljši jutri vseh nas, je še dejal Pavlinjek.

Direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar je izpostavila, da se pri pripravi mednarodnega obrtnega sejma (Mos) že dolgo zanašajo predvsem nase, saj običajno na kaj več kot na deklarativno podporo pristojnih državnih institucij ne morejo računati.

“Zagotovo bi nam bilo vsem lažje, če bi imeli bolj stabilno gospodarsko in politično okolje in na to bomo vedno znova opozorili tiste, ki so zanj odgovorni,” je še povedala Obrez Preskarjeva.

V 16 sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih površinah se na letošnjem Mosu, ki je glede na prejšnje sejme krajši za en dan, predstavlja več kot 1600 razstavljavcev iz 34 držav. Organizator sejma, družba Celjski sejem, pa je letos poskrbela za novo vsebinsko porazdelitev razstavnih programov.

STA


Najbolj brano