Žerjav: Diskreditacije, da si ne bi premislil

Prvak zaenkrat še koalicijske stranke SLS Radovan Žerjav, ki je napovedal odhod iz politike, meni, da je raznih diskreditacij v zadnjem času deležen zato, da si ne bi premislil.

LJUBLJANA> Kot gospodarski minister Radovan Žerjav ocenjuje, da stanje v slovenskem gospodarstvu ni dobro in za izboljšanje predlaga nekaj novih rešitev.

Zakaj se trenutno najbolj priljubljen politik odloči, da odide?

“Dejstvo je, da se moj štiriletni mandat na čelu SLS izteka. Ko sem stranko prevzel, je bila v slabem finančnem stanju in v slabi kondiciji po priljubljenosti. Garali smo in skušali z drugačnimi pogledi, odnosom in retoriko zadeve spremeniti. Brez samohvale lahko rečem, da smo nekaj premaknili.

Vendar smo na koncu tudi politiki samo ljudje. Nekateri mislijo, da smo prišli z drugega planeta, da nimamo duše, svojega razmišljanja, da smo tu zato, da krademo in da zganjamo lumparije. Ocenil sem, da je pet let politike doba, v kateri sem naredil, kar sem lahko, in da tega nadaljnjih 25 let do upokojitve ni moč početi. Še posebej ne v politiki, kakršna slovenska politika je: z vso umazanostjo, načini funkcioniranja, dialogom, retoriko ... Človeku se preprosto vse to upre.”

V zadnjem času se je v nekaterih medijih pojavilo za vas kar nekaj obremenjujočih zgodb, na primer služba vaše žene, projekt proizvodnje goriva iz oljne repice. Zakaj?

“Najbrž zato, da si slučajno ne bi premislil.”

Od kod prihajajo, iz opozicije, koalicije?

“To so naši dobri koalicijski partnerji, ki imajo svoje metode. Metode, ki so grozljive. Ki jih sam nikoli in nikdar ne bi želel delati. In to je točka, zaradi katere odhajam iz politike. Ker se proti takim metodam lahko boriš le z istimi, a tega ne bom počel.”

Se vračate v gospodarstvo, boste ostali v Sloveniji?

“Nekaj ponudb na mizi je. Zlobni jeziki premlevajo rešitve, da bom direktor bolnice, da bom šel nazaj v Nafto Lendava, da bom šel v Seaway. A zagotavljam, da o nobeni ne vem nič. Najmanj pa bi želel, da bi v teh zgodbicah moje ime škodilo podjetju Seaway.”

Greste v tujino?

“To je najbolj elegantna, a zelo težka rešitev. Zaradi Nafte Lendava, v kateri sta delala moj ded in oče, sem postal kemijski tehnolog. Slučajno sem pristal v politiki, zgodilo se mi je ministrovanje (...), poskušaš delati pošteno, ob koncu mandata pa ugotoviš, da si kužen. Da si nekdo, ki te nihče več ne mara. Da si kot politik popredalčkan. To je grozljivo. Na koncu moraš kariero nadaljevati izven Slovenije.”

Kako bi razrešili trenutno politično krizo?

“Treba je pogledati, ali je možno postaviti neko vlado s točno definiranimi projekti za določen čas, da se lahko pripravi na volitve. Če ne, so rešitev predčasne volitve, pri katerih je težava tri- do petmesečni zastoj. Če se zastavljeni projekti ne bodo nadaljevali, ne bo dobro, saj se bo morala Slovenija še zadolževati. Tega pa odgovorni politiki ne bi smeli dopustiti.”

Je takšna rešitev sploh možna? Zakaj se ne sestanete z začasno predsednico PS Alenko Bratušek?

“Kdo se bo o tem pogovarjal v imenu SLS, se bomo še dogovorili. Ni kredibilno, da jaz nekaj obljubljam, če kmalu ne bom več na čelu stranke. Zapirati se v bunkerje in čakati, da kriza mine, ni odgovorno.”

Je tehnični mandatar najboljša rešitev?

“To bi bila zagotovo rešitev, ki bi preprečila stopicanje na mestu. Očitno to ne bo možno. Vendar bi morala Janez Janša in Zoran Janković zaradi sedanjih razmer potegniti poteze, na osnovi katerih bi lahko znova zgradili koalicijo. Brez teorije zarot, za katere - kar se tiče institucij pravne države - menim, da jih ni; zavračam pa vse tisto, kar se dogaja izven teh - diskreditacije, pljuvanje, poniževanje - kar se v zadnjem času dogaja tudi v povezavi z mano.”

Bi v projektni vladi sprejeli kakšno funkcijo?

“Ne. Če bi šlo za takšno vlado, bi morali najti strokovnjake. A to ne bo enostavno ...”

Se v SLS vračata brata Podobnik?

“To je eden od manevrov, ne bom imenoval, koga, da bi to stranko znova postavil v luč neperspektivne stranke. To ne drži, to so zlonamerna namigovanja. Usoda stranke, katere član bom ostal, pa je v rokah njenih članov. O tem, ali bo SLS zadržala politiko, ki jo je vodila ta štiri leta, ki se jo s kandidaturo kolega Franca Bogoviča lahko nadaljuje, ali bo ubrala kakšno drugo pot, bo odločal kongres.”

Vaš pogled na najnovejši zaplet glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško?

“Te zgodbe ne gledam tako dramatično, kot se želi predstaviti. SLS je imela glede tega vseskozi jasna stališča. V tem trenutku smo ocenili, da ne želimo prevzemati odgovornosti za nekaj, česar sami nismo zakuhali. Arbitražni sporazum nam kljub temu, da je bilo med referendumom nakazano drugače, ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim morjem. Za to se bo treba še potruditi. Zavod 25. junij je imel vedno zelo radikalna stališča in veste, da jim SLS v zadnjem času ni sledila.”

V kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo?

“Če bi rekel, da je stanje dobro, bi se zlagal. Ni dobro zaradi nezmožnosti bančnega sistema, da bi služilo njegovih potrebam. Projekt sanacije bančnega sistema se je, žal, zavlekel predolgo. K ukrepom, ki smo jih pripravili, pa bo treba dodati še nek sklad, ki bi preko t.i. mezzanin kapitala vstopal v posamezna podjetja, popravil njihovo stanje in jim omogočil revitalizacijo.”

Kdo bi zagotovil ta sredstva?

“Razmišljal sem v smeri, da bi od štirih milijard evrov, namenjenih za slabo banko, približno eno milijardo evrov namenili temu skladu. V zadnjem času smo že oblikovali njegovo arhitekturo in se nagibali k temu, da bi z njim upravljal Slovenski podjetniški sklad v Mariboru. Mislim, da brez takega instrumenta ne bo šlo in nadaljevanje v tej smeri bom svetoval tudi svojemu nasledniku.”

STA

---