Zelena luč zakonu o odškodninah za izbrisane

Matični odbor DZ je podprl predlog zakona o odškodninah za izbrisane in ga s potrjenimi dopolnili poslal v nadaljnjo obravnavo. Po večurni razpravi, ki so jo predstavniki izbrisanih že na začetku zapustili, je koalicija poudarjala, da zakon ni idealen, a je korak naprej k rešitvi problematike.

LJUBLJANA > Opozicija je bila do zakona precej bolj kritična.

Poslanci so na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo po več kot štirih urah splošne razprave še uro in pol odločali o približno 40 dopolnilih, ki sta jih vložili tako koalicija kot opozicija. Na koncu so sprejeli vsa koalicijska dopolnila in enega, ki ga je vložila opozicijska SDS.

Tako so med drugim določili, da se posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa namesto do zdaj predlaganih 40 evrov izplača 50 evrov. Najvišja odškodnina, ki bi jo v posebnem postopku pred sodiščem dosegel upravičenec, pa bo lahko znašala največ trikratni (doslej 2,5-kratni) znesek odškodnine iz upravnega postopka.

Poleg tega bodo po enem od sprejetih dopolnil lahko do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa nato zanj niso zaprosili. Pri tem naj bi šlo za približno 1000 ljudi, torej bi krog upravičencev po novem obsegal približno 11.000 od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih.

Odškodnine v petih obrokih

Ta dopolnila sicer niso prepričala poslancev opozicije, ki so med drugim izpostavljali finančne razmere v državi in predstavnike vlade spraševali, kje bodo zagotovili denar. Finančne posledice izplačila odškodnin naj bi namreč po oceni vlade znašale okrog 130 milijonov evrov.

Notranji minister Gregor Virant je pojasnil, da bodo v letu 2014 finančne posledice znašalepribližno 13 milijonov. Odškodnine se bodo namreč izplačevale v petih obrokih (do leta 2018). Ob tem je poudaril, da posledic ni mogoče natančno napovedati, saj ne vedo, koliko upravičencev se bo odločilo za pavšalne odškodnine in koliko jih bo šlo v uveljavljanje po sodni poti.

“Daleč najdražje od vsega pa bo, če zakon ne bo sprejet. Vsak, ki bo glasoval proti, bo glasoval za to, da se težava ne reši in prepusti tisočem pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice,” je dejal Virant. Poleg tega bo Slovenija po njegovih besedah v očeh Evrope in sveta izpadla kot država, ki krši človekove pravice.

Brez prednosti pri stanovanjih

Poslanci so danes podprli še predlog dopolnila SDS glede reševanja stanovanjske problematike, pri čemer bi izbrisanim omogočili enako obravnavo s slovenskimi državljani, a jim ne bi dali dodatne prednosti.

V SDS so med drugim predlagali tudi, da bi bilo izbrisane treba poimenovati kot “osebe, ki so bile prenesene iz registra stalnega prebivalstva v posebno evidenco”, kar je večina na odboru zavrnila.

V SLS pa so predlagali, da bi upravičenci morali dokazati, da v času osamosvojitvene vojne niso delovali na strani agresorja. Na koncu tudi tega dopolnila večina ni sprejela.

Poslanci so sejo za danes zaključili, nadaljevali jo bodo v sredo popoldne. Na dnevnem redu imajo namreč še noveli zakona o političnih strankah ter zakona o volilni in referendumski kampanji ter predlog zakona o evidenci volilne pravice.

STA

---