Združena levica pričakuje vsaj enega evropskega poslanca

Predstavniki Demokratične stranke dela (DSD), Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj - TRS so danes v Ljubljani podpisali koalicijsko pogodbo, s katero so se povezali v Združeno levico.

LJUBLJANA > Nastopili bodo že na volitvah v evropski parlament, pričakujejo pa izvolitev vsaj enega evropskega poslanca, morda celo dveh.

Med govori pred podpisom pogodbe je bilo večkrat slišati, da Združeno levico od raznih nacionalističnih, konzervativnih, liberalnih in socialdemokratskih strank, “ki so nas pripeljale na rob propada”, loči to, da so oni predstavniki ljudstva in ne kapitala. Razlika z levo elito pa je ta, da oni niso elita, je v svojem nastopu poudarila predstavnica DSD Violeta Tomić.

Da bi spremenili stanje v Sloveniji, je treba spremeniti stanje v Evropi

Ob propadu srednjega razreda, porastu fašizma, globalnem genocidu s prehransko politiko so se odločili, da stvari vzamejo v svoje roke, je nadaljevala. Po njenem mnenju je čas, da se v Evropi spremeni razmerje sil in se doseže pravičnejšo Evropo.

Da bi spremenili stanje v Sloveniji, je treba spremeniti tudi stanje v Evropi, jo je dopolnil koordinator IDS Luka Mesec. Socialna demokracija je po njegovem mnenju mrtva, le še smrt mora priznati, je dejal udeležencem kongresa. “Konzervativci in liberalci, ki so se izmenjevali na oblasti, so s parolami o svetilniku Evrope le pohlevno izpolnjevali želje kapitala, za razmere, ki so nastale v času krize pa krivili socialno državo in javni sektor,” je povedal v govoru.

Varčevalna politika poglablja krizo

Vprašal se je, kaj imajo s krizo tisti, ki izgubljajo službe, se njim niža pokojnine, uvaja šolnine in draži položnice. Kot je poudaril, se z varčevalno politiko krizo le poglablja in ne rešuje, temu pa je treba reči ne. Kot dokaz svojim trditvam je Mesec na novinarski konferenci omenil varčevalno politiko vlade Janeza Janše, ki da je s privarčevanimi 460 milijoni evrov povzročila 700-milijonski padec BDP.

Predsednik TRS Matjaž Hanžek je ocenil, da je takšno varčevanje navadno stradanje, zdaj pa gremo še v odprodajo vsega, kar je še v državni lasti. “Ljudje niso več pomembni, postali so strošek,” je nadaljevala Tomićeva in omenila, da so razni menedžerji, denimo v slabi banki, tako dobro plačani, da “jih prav malo briga za javno šolstvo, zdravstvo, socialo in kulturo”.

Združena levica, kakor je naštel Hanžek, velik potencial Slovenije vidi denimo v lesnopredelovalni industriji, zaposlovanju v kmetijstvu in povečanju prehranske samooskrbe Slovenije. Prav tako potencial vidijo v zagonu zdravih jeder podjetij, ki so nekoč že bila na vrhu in primerljiva s svetovnimi konkurenti, denimo podjetje Iskra, da ponovno postanejo konkurenčna na svetovni ravni in da ne le “izdelujejo neke polizdelke za tujino”, kot se je izrazil Mesec na novinarski konferenci po kongresu.

Združitev kot odgovor na neoliberalne zombije

Na kongres je prišel tudi podpredsednik Stranke evropske levice in kandidat za predsednika Evropske komisije Aleksis Cipras, predsednik največje grške opozicijske stranke Siriza.

V govoru je poudaril, da je današnja združitev odgovor na “neoliberalne zombije, ki gojijo korupcijo, varčevalne ukrepe, brezposelnost in revščino”. Po volitvah v Evropski parlament nameravajo “recept za krizo - neoliberalizem” vreči v smeti.

Kot pravi, želi Stranka evropske levice bančno unijo z evropskim jamstvom za vloge, ne pa da banke rešujejo s sredstvi upnikov. Prav tako je treba prekiniti začarani krog reševanja bančnega sistema z zadolževanjem države, je poudaril. Poglabljanje težav po njegovem mnenju prinaša tudi prodaja državnega premoženja, da bi se dokapitaliziralo banke, saj to pomeni zmanjšanje kapitala države.

Cipras pravi, da je treba zmanjšati družbene procese, ki obujajo nacionalistične težnje in ksenofobijo, ter zgraditi najširše možno družbeno in politično zavezništvo proti varčevalnim ukrepom. V ospredje je treba po mnenju Ciprasa postaviti družbeno emancipacijo namesto “neoliberalne likvidacije družbe”.

Dejal je, da njegova kandidatura za predsednika Evropske komisije ni “kandidatura juga, ampak kandidatura v imenu vseh prebivalcev Evrope, posebno tistih, ki so žrtve varčevanja”. Evropska levica se po njegovih besedah bori za demokratično preureditev EU, zagon ekološke transformacije proizvodnje in preobrazbo evropskega okvira politik priseljevanja. Dodal je, da bo evropska elita na majskih volitvah slišala njihov glas, in sicer “Gotof si!”.

STA

---