Zdravniki pripravili svoj nabor rešitev
Skupina neodvisnih zdravnikov, povezanih v Iniciativo zdravnikov, je pripravila dokumente s predlogi za spremembo delovanja slovenskega zdravstvenega sistema.
Član iniciative Danijel Bešič Loredan iz bolnišnice Valdoltra Foto: Neva Volarič
LJUBLJANA> Član iniciative Danijel Bešič Loredan iz bolnišnice Valdoltra je na novinarski konferenci dejal, da odgovornim predlagajo nov sistem zdravstvenega zavarovanja s ciljem konkurence med zavarovalnicami. “Zdravstveno zavarovanje, ki je obvezno in zavaruje vse storitve v osnovni košarici in se financira iz javnega denarja, lahko izvajajo vse zavarovalnice,” je pojasnil.
Iniciativa je o svojih predlogih obvestila ministrstvo za zdravje, od vlade pa zdaj pričakuje, da se bo do dokumentov opredelila. “Če tega ne bo, smo pripravljeni pozvati bolnike, zdravnike in druge zaposlene v zdravstvu, da se nam pridružijo pri splošni stavki,” je dejal Bešič Loredan. Če vlada in minister pripravljajo interventne ukrepe, naj v isti sapi pripravijo tudi ukrepe reforme zdravstvenega sistema.
Dodal je, da bi lahko prav tako vse zavarovalnice izvajale tudi dodatna, nadomestna in vzporedna zavarovanja, ki bi omogočila kritje pravic z zasebnim denarjem, ki niso zajete v košarico osnovnih pravic. Pri tem je poudaril, da podpirajo socialno pravično plačevanje prispevkov.
Vzajemna naj se priključi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
V iniciativi predlagajo, da se zdravstvena zavarovalnica Vzajemna priključi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer bi nastala Nacionalna zdravstvena zavarovalnica.
Skupina zdravnikov poleg tega predlaga ukrepe na področju mreže javne zdravstvene službe. Nataša Fikfak iz bolnišnice v Šempetru je povedala, da je bilo do zdaj veliko sprememb na področju primarnega zdravstva, sekundarni in terciarni nivo pa z razvojem zaostajata. Po njenih besedah se je treba izjasniti o tem, kakšne bolnišnice želimo.
Primanjkuje zdravnikov, 153 pa jih čaka na zaposlitev
V iniciativi so opozorili tudi na problem zaposlovanja v zdravstvu in na vprašanje mladih zdravnikov. Pojasnili so, da se kaže, da zdravnikov primanjkuje, hkrati pa je bilo aprila letos 153 zdravnikov, ki so čakali na zaposlitev. “Naša analiza je pokazala, da je načrtovanje števila zdravnikov in medicinskih sester odraz prešibke vizije, kaj bi z zdravstvom radi dosegli,” je povedal Bešič Loredan.
Brecelj: Še vedno smo priča sistemski korupciji v zdravstvu
Erik Brecelj z Onkološkega inštituta Ljubljana je opozoril, da vlada govori o zmanjševanju stroškov dela, zelo malo pa o zniževanju materialnih stroškov. Vodstva zavodov se po njegovih besedah postavlja po političnem ključu, ne prejšnja in ne zdajšnja vlada pa nista storili ničesar, da bi se denar v zdravstvu porabljal bolj transparentno, je dejal. “Tako smo še vedno priča tudi sistemski korupciji v zdravstvu,” je povedal.
O porabi javnega denarja je na novinarski konferenci govoril tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je zatrdil, da so ključna točka javna naročila. Ugotovili so, da so se nekatera javna naročila v zdravstvu izvedla izven predvidenih postopkov. “Včasih se ne moremo znebiti občutka, kdo tempira tempo javnih naročil, ali je to javni ali zasebni sektor,” je dodal.
Šoltes o primerih slabih praks - pediatrična klinika, onkološki inštitut ...
Med primeri slabih praks javnih naročil je Šoltes omenil gradnjo pediatrične klinike, onkološkega inštituta, urgence in nakup operacijskih miz ter dodal, da se skoraj vse naložbe v zdravstvu podražijo glede na začetno ceno.
Pri tem je Šoltes povedal, da sporna javna naročila ponavadi ostanejo brez posledic v kazenskem in odškodninskem smislu kljub opozorilom in ovadbam. Vprašanje, zakaj ne pride do sodnih epilogov, zato po njegovem mnenju zahteva zelo resno analizo.
STA