Zavarovalnicam ni treba plačevati davka zaradi vprašljivih potez

Gabrijel Škof je že peto leto predsednik uprave koprske zavarovalnice Adriatic Slovenice, od nedavnega pa je tudi namestnik glavnega izvršnega direktorja KD Group, katerega del je Adriatic Slovenica. Očitno najpomembnejši; Adriatic Slovenica bo namreč nosilna družba v skupini KD, ki se bo z novo razvojno strategijo iz finančnega preoblikovala v zavarovalniški holding.

Ključna dejavnost, tako rekoč srce skupine, bo zavarovalništvo, dopolnjeno z upravljanjem premoženja in naložbenimi produkti. V treh do petih letih želijo postati ena vodilnih zavarovalniških skupin v Sloveniji in na Balkanu. Nova strategija in nova organizacijska podoba je odgovor vodstva skupine na spremenjene razmere v finančnem in gospodarskem sektorju. Z Gabrijelom Škofom smo se pogovarjali o kondiciji zavarovalnice, ki jo vodi, o razmerah v slovenskem zavarovalništvu tem, zakaj kriza slovenskih zavarovalnic ni spravila na kolena.

> Medtem ko kriza davi mnoga podjetja, se zdi, da zavarovalnice kljub vsemu poslujejo razmeroma dobro. Zakaj?

“Pogoji so se poslabšali za vse, tudi za nas. Poslujemo z vsemi plastmi prebivalstva in podjetji iz vseh gospodarskih segmentov. Zato njihova kondicija posredno odseva tudi v poslovanju zavarovalnic. A v preteklosti, ko je bila konjunktura, zavarovalnice nismo delale strokovno vprašljivih potez kot nekateri subjekti iz finančnega sektorja. Zavarovalnice nismo prevzemale problematičnih tveganj, računajoč, da se bo vse izšlo in da bodo dobički visoki. Marsikateri drugi deli finančnega sektorja so imeli v preteklih letih bistveno višje dobičke kot zavarovalnice, danes pa ...“

> Merite na banke?

“Glejte, če primerjamo kondicijo bančnega in zavarovalniškega sektorja, je jasno, da smo zavarovalnice delovale primerno dobro, zato smo danes v boljši formi kot nekatere banke.”

> Imeli ste podobno okolje, najbrž primerljive skušnjave … Razlika je torej v tem, kako ste se nanje odzvali?

“Natančno tako. Zavarovalnice smo po svojem pristopu bolj konservativne. V kriznih časih se ta konservativnost zelo obrestuje. To velja tudi za Adriatic Slovenico. Z rezultati sem zelo zadovoljen. V devetih mesecih smo spet povečali tržni delež, za več kot pol odstotne točke. Zbrali smo tudi nekoliko več premij kot v enakem obdobju lani. Glede za to, da je celoten trg padel za več kot tri odstotke, je naš rezultat res dober. Sploh ker ob manjšem obsegu poslovanja dosegamo načrtovani dobiček. Po tržnem deležu smo tudi letos - tako kot že vrsto let - spet drugi.”

Večno drugi?

> Je težko biti vselej drugi?

“V kakšnem smislu?”

>To je kot srebrna medalja. Lep dosežek, ni pa zlato.

“Glede tega nimam težav. Vem, da smo dobri, da rastemo, se razvijamo. In imamo ambiciozne načrte.”

>Vendar najbrž merite na zlato.

“Seveda. A vprašanje je, v kateri disciplini. Zavarovalna premija, dobiček ... To sta pomembni kategoriji, a najpomembnejša je zadovoljstvo strank. Če meriš na to, da si prvak v kategoriji zadovoljstva strank, in te cilje dosegaš, vse ostalo pride sproti. Potem ni pomembno, kakšno medaljo imaš na posameznem področju. Kajti, gledano širše, si zlat. Četudi nisi največji.”

Nedržavni se morajo bolj potruditi

> Kakšna je razlika pri vodenju zavarovalnice v zasebni lasti in tiste v državnih rokah?

“Za nekatere stvari se moraš bolj potruditi. Res vsi tekmujemo na trgu, ki je odprt, a zavarovalnica v državni lasti ima nekatere prednosti prav zato, ker je v državni lasti. Če potrebujejo dodaten kapital, ga dobijo. Tudi zasebni lastniki ga zagotovijo, če je to potrebno. A ne tako zlahka.”

> Ali zavarovalnica v državni lasti laže pride do zavarovancev-podjetij, ki so prav tako v državni lasti?

“Tega ne bi mogel trditi. Ne gre za sprego med državo in zavarovalnicami v državni lasti. Če bi bilo tako, na javnih razpisih ne bi zmagovale tudi druge zavarovalnice ali zavarovalnice v tuji lasti. Imamo enakopraven dostop do trga, zmaga pač trenutno najugodnejši. Zagotovo pa je razlika za menedžment, ki vodi zavarovalnico. Zasebni lastnik zelo skrbno in analitično spremlja poslovanje.”

V olimpijski formi

>Kakšna je kondicija Adriatic Slovenice?

“Lahko bi rekel, da je olimpijska. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo zbrali za 201 milijon evrov zavarovalne premije, dobička je za več kot 10 milijonov evrov bruto. Našo kondicijo še izboljšujemo z novimi zavarovalnimi produkti in z novimi prodajnimi potmi.”

> Je pri vas že mogoče skleniti zavarovanje po spletu?

“Za nekatera zavarovanje je to mogoče že nekaj časa. Trenutno je mogoče skleniti tri zavarovanja po mobilnem telefonu. Imamo spletno mobilno aplikacijo, ki to omogoča. Adriatic Slovenica je prva in za zdaj edina zavarovalnica, ki je omogočila sklepanje zavarovanj po telefonu. V nekaj korakih lahko sklenemo zavarovanje Tujina AS, nezgodno zavarovanje za mlade in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.”

>Ali to pomeni, da dolgoročno ne boste imeli več klasičnih zastopnikov in bodo zavarovanci večino zavarovanj sklenili po bolj sodobnih poteh?

“Sledimo strategiji multikanalne prodaje. Uporaba mobilnih aplikacij za sklepanje zavarovanj narašča, zlasti med mladimi. Novost se je dobro prijela. Seveda pa ohranjamo in razvijamo še vse druge poti - od tega, da je mogoče zavarovanje skleniti v zavarovalnici, da ga domov k stranki pride sklenit naš agent ... Letos smo uvedli tudi elektronski škodni portal, preko katerega je mogoče prijaviti škodo. Zadnja novost pa je naša družba Wiz z licenco za prodajo zavarovanj po internetu. Po tej poti je mogoče skleniti obvezno in kasko avtomobilsko zavarovanje ter različne asistence.”

>Je cenejše?

“Kakor za katero kategorijo. Gre za popolno novost v ponudbi slovenskih zavarovalnicah, saj smo vzore iskali povsod po svetu. Pogoji za kasko zavarovanje so tako jasni in transparentni, ponudba pa tako cenovno zanimiva, da pri nekaterih kategorijah povzročajo zavarovancev začudenje, češ v čem je trik. “

> In v čem je trik?

“ Preko te spletne strani skušamo ponuditi najbolj 'fer' ceno, ki je možna za določene kategorije in določena tveganja. Kar je manj rizično, naj bo tudi ceneje, in nasprotno. Stranka si lahko z izborom franšize, ki je v absolutnih zneskih (300, 600 ali 900 evrov), spremeni premijo.”

Veliki posli, velika tveganja

>Na Primorskem ste s stečaji vrste podjetij najbrž izgubili tudi nekaj velikih zavarovancev ...

“V zavarovalništvu je lepo, če imaš veliko podjetje v celoti zavarovano, z vidika tveganja izgube zavarovanca pa je to slabo.”

>To je za vas kot katastrofalna pozeba za kmete, ko ne preživi skoraj nič ...

“Drži. Če je v nekaterih segmentih podjetja, ki je na primer šlo v stečaj, ena zavarovalnica, v drugih pa druga, te pozeba ne udari v celoti, in udari tudi konkurenta. Te izpade skušamo nadomestiti, tudi z racionalizacijo poslovanja. A zagata se začenja prej kot s stečajem ali prisilno poravnavo podjetja. Zaradi težav podjetja že prej nehajo plačevati premije. Če tega s podjetjem ne uspemo urediti, na določeni točki prenehamo poslovati z njimi.”

>Se vam to dogaja pogosto?

“Ne pogosto.”

Nimajo črnega seznama

> Torej imate tudi vi črni seznam subjektov, ki jih ne zavarujete?

“Ne, ni ga. Najenostavneje bi bilo podjetju, ki ti je, denimo, 20 let ali več plačevalo premijo, zatem pa zašlo v težave, reči: zdaj pa te ne bom več zavaroval, ne zanimajo ne tvoji problemi ... Kot ponudnik zavarovalne storitve in njihov dolgoročni poslovni partner se moraš potruditi in najti sprejemljive rešitve za obe strani. To delamo, ne pa črnega seznama.”

>Težave s plačevanjem premij so najbrž tudi pri fizičnih osebah, ki so vaši zavarovanci. Je veliko osipa med njimi?

“Opažamo, da je čedalje več obročnega plačevanja. To je prvi korak. Sicer pa prebivalci vse bolj primerjajo ponudbe in zato se moramo nenehno prilagajati.”

> Kriza se še poglablja, podjetja in ljudje imajo vse manj denarja. Kje so po vašem mnenju vseeno možnosti za rast?

“Predvsem na področju zdravstvenih zavarovanj, dolgotrajne oskrbe, pokojninskih in življenjskih zavarovanj. Glede prvih dveh področij smo zdravstvenemu ministrstvu že lani poslali konkretne predloge. Na voljo je tudi pomoč naših strokovnjakov pri iskanju najboljših rešitev.”

>Če bi Adriatic Slovenica sklepala zavarovanja proti suši, bi letos …

“Četudi bi tak trg v Sloveniji obstajal, bi bil poguben za naše zavarovalnice. Ker ni pozavarovalnega kritja, potem takega ekstremnega tveganja nobena zavarovalnica ne more prevzeti.”

SONJA RIBOLICA

---