“Žalosten dan za socialno državo”

Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Pozval je vlado, naj gre hitro in predvsem učinkovito po poti sprememb nekaterih delov zakonodaje, da bi se te težave odpravile oziroma zmanjšale.

Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič Foto: Tina Kosec
Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič Foto: Tina Kosec

LJUBLJANA> Na današnji novinarski konferenci so predstavniki ZSSS podali prvi odziv na oceno učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, in sicer na podlagi študije Inštituta RS za socialno varstvo.

Ugotovitve študije ZSSS niso presenetile, je povedal Dušan Semolič in pojasnil, da na negativne učinke nove zakonodaje opozarjajo že tri leta. Dodal je, da bodo predlagali, da tema “nemudoma pride na sejo Ekonomsko-socialnega sveta” z namenom, da pride do nekaterih nujnih sistemskih sprememb na tem področju.

Za socialo danes na voljo 102,6 milijona evrov manj

“Glede na podatke iz študije lahko rečem, da je danes slab, žalosten dan za socialno državo,” pa je uvodoma dejal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. Ta je pojasnil, da študija govori o primerjavi med letoma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg denarja, ki je na razpolago za izvajanje določenih programov.

Tako se je po študiji sodeč obseg denarja v primerjavi z letom 2011 lani znižal za približno 102,6 milijona evrov. Najbolj se je znižal obseg denarja pri otroških dodatkih, in sicer za približno 64,3 milijona evrov, varstveni dodatek pa za dobrih 35 milijonov evrov glede na mesečno povprečje. Obseg denarja se je povišal le pri državnih štipendijah, in sicer za nekaj več kot 3,5 milijona evrov.

46.746 prejemnikov varstvenega dodatka leta 2011, lani samo še 13.016

Otroški dodatek je decembra 2011 prejemalo 296.077 upravičencev, medtem ko jih je bilo do otroškega dodatka novembra 2012 upravičenih 267.872. Zelo se je znižalo tudi število prejemnikov varstvenega dodatka (iz 46.746 leta 2011 na 13.016 leta 2012) in državnih štipendij (iz 41.582 leta 2011 na 28.858 leta 2012).

Po besedah Lukiča izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobrenih deset odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom enostarševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.

Pri varstvenem dodatku je študija pokazala še, da je bilo skupaj 17.037 prejemnikov, ki starostnemu pogoju - 63 let za ženske in 65 let za moške - po novi zakonodaji ne zadostijo več. Če k temu prištejemo še ljudi, ki si zaradi “zastraševalne kampanje niso upali uveljaviti varstvenega dodatka, pridemo na več kot dvotretjinsko znižanje upravičencev”, je povedal Lukič.

Ob tem je poudaril, da je zdaj pomembno predvsem “dati jasen signal” vladi in ministrstvu, da ni dovolj zgolj neko površinsko spoprijemanje s to študijo, saj študija daje tudi konkretne predloge, denimo dvig minimalnega osebnega dohodka na sprejemljivo življenjsko raven.

Svetlik “operiral z nekim nepreverjenim podatkom”

Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pa je izpostavila, da je nekdanji minister za delo Ivan Svetlik "operiral z nekim nepreverjenim podatkom", da je zlorab sistema v obsegu približno 18 odstotkov. Raziskave v Sloveniji na to temo ni, raziskave v tujini pa so pokazale, da teh zlorab ni tako veliko.

Tudi to, da ljudje postanejo sčasoma odvisni od denarnih prejemkov, je po mnenju Zidarjeve mit. Minimalni dohodek v Sloveniji je namreč naravnan na 600 evrov, po študiji sodeč pa je bila povprečna višina denarnih socialnih pomoči lani 238 evrov. Spomnila je še na vedno več dobrodelnih akcij, ki nadomeščajo vlogo socialne države, in dodala, da gojijo visoka pričakovanja od nove ministrice za delo Anje Kopač Mrak.

Na ministrstvu za delo so danes že napovedali, da bodo na osnovi študije pripravili zakonske izboljšave. Najbolj nujne, ki se bodo med drugim nanašale na prejemnike varstvenega dodatka, bodo pripravili do parlamentarnih počitnic, je dejal direktor direktorata za socialo Davor Dominkuš.

STA


Najbolj brano