Zagrebško sodišče razsodilo proti LB in NLB

Uspela je prva izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, danes poroča Jutarnji list, ki se sklicuje na odločitev zagrebškega sodišča iz julija lani. Če bi bila razsodba pravnomočna, bi dodatno zapletla spor med Hrvaško in Slovenijo o LB.

Uspela je prva izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB na hrvaških sodiščih Foto: STA
Uspela je prva izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB na hrvaških sodiščih Foto: STA

ZAGREB> Pritožbi sta vložili ne le LB in NLB, temveč tudi PBZ.

Slovenske banke morajo Hrvaški vrniti za 51.074,94 nekdanjih portugalskih eskudov glavnice, ki so danes vredni 254,76 evra. K temu je treba dodati obresti in stroške sodišča v višini 15.781 kun (2104 evre), navaja Jutarnji list.

“Znesek je majhen, razsodba pa nepravnomočna, a bi lahko odprla novo stran v hrvaški pravni praksi, potem ko so sodišča vrsto let zavračala postopke v hrvaških tožbah proti LB in NLB, kaj šele razpravljala o bistvu zadeve,” ocenjuje zagrebški časnik.

Kot pojasnjuje, so hrvaška sodišča zavračala tožbe Zagrebške banke in PBZ proti slovenskim bankam iz tehničnih razlogov, ker so tudi na hrvaškem vrhovnem sodišču ocenili, da pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva za tožbe komercialnih bank nimajo pravne moči, da bi v imenu države vodila postopke proti LB in NLB.

Sodišče: NLB mora dolg vrniti solidarno z LB

Predmet tožb so devizni prihranki nekdanjih hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške in so jih izplačali preko Zagrebške banke in PBZ. Banki so medtem hrvaške oblasti prodale italijanskim bankirjem, od leta 1995 pa je bilo vloženih slabih 30 tožb.

Stanje se je spremenilo julija lani, ko je sodnica Iva Žutelija Krešić sklenila, da hrvaška država na komercialne banke ni prenesla samega dolga, temveč zgolj obveznost, da se ga terja. Ocenila je, da so pooblastila v resnici cesija, kar pomeni, da je banka pooblaščena, da izterja dolg v dobro države, ne pa tudi v njenem imenu, je razložil zagrebški časnik.

Žutelija Krešić je sklenila, da mora NLB dolg vrniti “solidarno” z LB. “Premoženje nekega pravnega subjekta se ne more ločiti tako, da bi podelili premoženjske pravice, ne pa tudi obveznosti, ker bi takšno stanje pripeljalo do splošne pravne negotovosti,” je zapisala sodnica v obrazložitvi svoje odločitve s 27. julija lani.

Slovenska stran še brez komentarja

Kot je pojasnila, prenos pravic brez prenosa obveznosti nasprotuje temeljnim načelom, načelom obligacijskega prava in morale, kot tudi javnemu redu Republike Hrvaške. Potemtakem se PBZ lahko odloči, od katere slovenske banke bo zahtevala izplačilo.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu danes niso želeli komentirati razsodbe, ki je bila strankam v postopku poslana novembra lani.

Slovenska vlada sicer od Hrvaške zahteva umik pooblastil komercialnim bankam, potem pa bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU.

Namestnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović je danes v oddaji Poligraf Hrvaškega radia povedal, da Hrvaška ne namerava umakniti pooblastil, če finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić ne bosta ponudila rešitve, ki bo sprejemljiva za obe vladi.

Srečanje med Arharjem in Rogićem spet prestavljeno

Potrdil je, da bo peto srečanje Arharja in Rogića, ki sta bila za nov krog pogovorov dogovorjena za 29. januar, znova preloženo, potem ko so zaradi Arharjevih zdravstvenih težav njuno srečanje, napovedano za 22. januar, nekajkrat že preložili.

Klisović upa, da bo do srečanja prišlo kmalu in da bosta prišla s predlogom, ki ga bosta obe vladi lahko čim prej uveljavili, tako da bo Slovenija sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.

Rogić pa je za Jutarnji list povedal, da bi Hrvaška z umikom pooblastil podarila Sloveniji 278,8 milijona evrov, ki jih je prevzela v javni dolg. Zavrnil je trditve Slovenije, da se ni možno hkrati pogajati in tožiti na sodiščih, češ da je bilo od leta 1995, ko so bile vložene prve tožbe proti LB in NLB, veliko pogajanj.

STA


Najbolj brano