Zadolževanje nikakor ne sme zbezljati
Poslanske skupine parlamentarnih strank naj bi podprle začetek postopka za spremembo ustave, v katero bi zapisali tako imenovano zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine.
Predsedniki parlamentarnih strank se strinjajo z zlatim pravilom o zadolževanju Foto: STA
LJUBLJANA> Tako so včeraj soglasno sklenili predsedniki strank na političnem vrhu, ki ga je sklical predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, po besedah Boruta Pahorja še niso določili, saj mora vlada višino in strukturo ustavne omejitve najprej strokovno utemeljiti. Predlog ustavne spremembe bo pripravila vlada, v DZ pa bi ga vložile poslanske skupine.
Del evropske zaveze
Pričakovati je, da bo tudi vrh EU 30. januarja odločil, da se obveznost zlatega pravila v okviru meddržavnega sporazuma o fiskalnem paktu za območje evra vpiše v najvišje pravne akte držav članic EU. To namreč predvideva tudi dogovor voditeljev držav in vlad unije iz decembra lani.
Na včerajšnjem političnem vrhu so predsedniki parlamentarnih strank še sklenili državnemu zboru predlagati, naj bo seja, na kateri bodo poslanci vnovič odločal o kandidatu za mandatarja, 28 januarja in ne 30. januarja. Borut Pahor, ki je tudi poslanec, mora namreč tega dne na vrh EU. Pred tem mu mora DZ podeliti mandat za pogajanja.
Čeprav se predsedniki strank zavzemajo za še nekatere ustavne spremembe za prihodnost države, uvedbe zlatega pravila z njimi ne pogojujejo. To Pahor ocenjuje kot pomembno dejstvo, samo omejitev zadolževanja pa kot pomembno sporočilo tako navznoter kot navzven. Ustavna omejitev zadolževanja bo vlado zavezovala. To pomeni, da bo morala vlada, ki ne bo sposobna regulirati javnega dolga, oditi, je dejal Pahor.
Z vidika financ naj bi ustavna omejitev regulirala tudi referendume. “Politične stranke se niso sešle, da bi omejevale pravico do referenduma. To ni bilo naše izhodišče. Naše izhodišče je bila presoja, kaj je treba storiti za to, da javni dolg ne bo pokončal suverenosti naše države,” je še poudaril Pahor.
Fiskalno ali zlato pravilo v osnutku fiskalnega pakta sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja uravnoteženi ali v presežku. Strukturni primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Na vrsti tudi paket zakonov
Predlog zakona o javnih financah, ki ga je vlada minuli teden v paketu z nekaterimi drugimi zakoni poslala v DZ, določa zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih BDP, obseg poroštev države pa naj ne bi smel preseči 20 odstotkov BDP.
DZ bo obravnaval paket šestih zakonov, ki jih je v proceduro poslala vlada in naj bi odgovorili na nekatere ključne izzive. Prioritetno in vzporedno z ustavnimi spremembami bodo obravnavali predlog zakona o javnih financah, ostale pa po nujnem ali navadnem postopku, se sklenili udeleženci vrha.
Zadovoljen tudi Janša
Zavzemajo se tudi za oživitev nekdaj že uveljavljene prakse koordinacije parlamentarnih strank za evropske zadeve. Sestala so bo predvidoma pred vsakim vrhom EU.
Z rezultatom včerajšnjega sestanka je zadovoljen tudi predsednik SDS Janez Janša. Kot pravi, gre za začetno stopnjo soglasja o uvrstitvi zlatega pravila v ustavo, kar bistveno presega domet predlaganega zakona o javnih financah. V tem vidi tudi ključno sporočilo za partnerje v EU ter vodilo za prihodnjo vlado, katera koli že bo. Strinja se z večinskim mnenjem v Evropi, da EU potrebuje svojo bonitetno agencijo, ne pa da je odvisna od ameriških agencij. “Kljub temu ne gre podcenjevati njihovih ocen,” je dodal.
DK