Začetek obredov pred veliko nočjo

Z velikim četrtkom se po cerkvah začenjajo slovesni obredi pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom. Verniki se danes spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva.

LJUBLJANA> Katoliški duhovniki so dopoldne pri mašah obnovili duhovniške zaobljube, za večerne maše je značilen obred umivanja nog.

Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja. Katoliški škofje so dopoldne po cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo, ki jo v Cerkvi uporabljajo pri podeljevanju nekaterih zakramentov. Duhovniki so pri tej maši tudi obnovili duhovniške obljube.

Solidarnost in povezanost

Ljubljanski nadškof Anton Stres je v nagovoru zbranim duhovnikom v ljubljanski stolnici med drugim govoril o pomenu posvečenosti. Biti posvečen po njegovih besedah pomeni ne pripadati več sebi, kar pomeni, da na svet in svoje življenje ne gledajo iz zornega kota svojih interesov, želja in potreb, ampak iz zornega kota Kristusa. V današnjem svetu velja, da ljudje v ospredje postavljajo samega sebe, svoje interese in svoje želje, duhovniki pa so se s posvečenjem temu odpovedali, pojasnjuje nadškof.

Po Stresovih besedah jih velikonočni prazniki usposabljajo in vabijo, da brez strahu zase zaživijo svoje duhovništvo. Kot pravi, jim v preteklem letu ni bilo lahko in tudi prihodnost ni nič bolj obetavna. Duhovnike je pozval, naj med seboj iščejo vezi solidarnosti in utrjujejo povezanost, saj jo bodo v časih, ki jih čakajo, “še močno potrebovali”.

Tudi mariborski nadškof Marjan Turnšek je v svojem nagovoru v mariborski stolnici poudaril pomen pozornosti in sočutja ter ob tem spomnil na nekatere izražene misli papeža Frančiška. Bogoslovcem pa je dejal, da občuduje njihov pogum, da so se “kljub nasprotnemu vetru sveta odločili zvesto hoditi za klicem”.

Krizmeno mašo je v vatikanski baziliki sv. Petra daroval papež Frančišek, slovesnosti pa potekajo po vsem svetu.

Maše zadnje večerje

Zvečer bodo po cerkvah tudi maše zadnje večerje, za katere je značilen obred umivanja nog. Pri tem obredu škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Papež bo mašo z obredom umivanja nog vodil v mladinskem zaporu Casal del Marmo v Rimu. Tako bo nadaljeval tradicijo, ki jo je začel kot nadškof Buenos Airesa, da na veliki četrtek daruje mašo v zaporih, bolnišnicah ali domovih za ostarele.

Po koncu večerne maše po cerkvah posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja prenesejo v tako imenovano ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Pri evangeličanih na ta dan prazničnih bogoslužij ne pripravljajo. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.

STA

---