Za vzgojo, a proti birokratizaciji
Res se pri nas na gimnazije vpisuje velik del devetošolcev; toda vpis se da zmanjšati s pravimi kriteriji - da se na gimnazije vpišejo tisti, ki jih zmorejo -, ne pa administrativno, pravijo gimnazijski ravnatelji o zahtevi šolskega ministrstva, da se delež mladih, ki se vpišejo na gimnazije, zmanjša na 32 do 33 odstotkov.
LJUBLJANA> Zato so na 4. izredni skupščini Skupnosti splošnih gimnazij, na kateri so se o napovedanih spremembah in varčevanjih pogovarjali z ministrom dr. Žigo Turkom, državno sekretarko Mojco Škrinjar in vodjo sektorja za srednje šolstvo Slavico Černoša, odkrito nasprotovali zmanjševanju možnosti vpisa v gimnazijski program za šolsko leto 2013/14.
Krožkov bo manj
Prav tako se ne strinjajo z dvigom normativov tedenske učne obveznosti učiteljev. “Zvišanje standardov in normativov prinaša neposredno znižanje plač učiteljem in s tem bi bili učitelji edini del javnega sektorja, ki bi bil deležen znižanja plač. Poiskati je treba pravičnejšo rešitev,” so zapisali. Menijo, da ne morejo držati navedbe državne sekretarke, da bi se tistim učiteljem, ki bi zaradi povečanja normativov izgubili polno delovno obveznost, plača zmanjšala za pet do osem odstotkov. Po njihovih izračunih bi se plače znižale za od devet do 18 odstotkov.
“Opozorili smo, da se bodo, če se bodo povečali normativi za učno obveznost, zmanjšale druge dejavnosti - za krožke, tekmovanja, raziskovalne naloge, ekskurzije, športne tedne, ... saj za vse učitelje velja 40-urni delovni teden,” opozarja ravnatelj sežanske gimnazije Dušan Štolfa, tudi član izvršilnega odbora skupnosti gimnazij.
Gimnazije ne potrebujejo komisij
Ravnatelji trdijo tudi, da je nesmiselno predpisati gimnazijam vzgojni načrt in komisijo za kakovost. “Vzgojni načrt je nepotrebna birokratizacija, saj je vse, kar bi prinašal, že vključeno v sedanjih dokumentih šole. Nič nimamo proti vzgoji, saj smo vzgojno-izobraževalne ustanove in vzgojo izvajamo, smo pa proti nepotrebni birokratizaciji,” poudarja Štolfa.
O komisiji za kakovost pa meni, da je ta smiselna v poklicnih in strokovnih šolah, kjer predstavniki gospodarstva na ta način povedo, ali so zadovoljni s kadri, ki jih dobivajo iz teh šol. Gimnazije pa imajo drugačen namen - pripraviti dijake na študij; poleg tega že imajo več merjenj kakovosti - od osipa, uspešnosti na maturi in vpisa v nadaljnje izobraževanje.
MARICA URŠIČ ZUPAN