Za vse najmanj slab 13. julij
Slovenija
14. 05. 2014, 08.13
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 06.50
Po včeraj končanih pogovorih z vodji poslanskih skupin in s predstavnikoma narodnosti bo predsednik republike Borut Pahor danes sporočil svojo odločitev o morebitnem skrajšanju rokov za predlaganje novega mandatarja. Tako bi lahko do volitev prišlo 13. julija.
Zadnja iz vrst poslancev sta včeraj pri predsedniku Pahorju prišla na vrsto predstavnika narodnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli (desno) Foto: STA
LJUBLJANA
> DL ne bo predlagala novega mandatarja, je včeraj predsedniku republike Borutu Pahorju zagotovil vodja poslancev te stranke Rihard Braniselj, prav tako ne bo podprla morebitnega kandidata koga drugega. Zavzemajo se za čimprejšnje volitve, vsi možni datumi pa so slabi, meni. Vsekakor bi bilo bolje volitve izpeljati julija kot konec avgusta, je prepričan Branislej, ki je zagotovil, da DL ne bo vložila pobude za ustavno presojo odloka o razpisu volitev. Tik pred iztekom mandata DZ pa ni moč spreminjati ustave, dodajajo v DL.
Ker nobena poslanska skupina ne bo predlagala novega mandatarja, lahko predsednik republike skrajša 30-dnevni rok za predlaganje. Pahor se bo s predsednikom DZ Jankom Vebrom sestal danes, kar pomeni, da bo DZ že seznanjen z njegovo odločitvijo. Potem bodo imeli poslanci na voljo 14 dni, ko še lahko predlagajo mandatarja. Sledi še 48 ur časa za odločitev o glasovanju v DZ. Če tudi po izteku tega roka predloga ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju. Brez skrajšanja rokov bi bile volitve možne konec avgusta.
Najverjetnejši čas sredina julija
Tudi vodja poslancev Desusa Franc Jurša je Pahorju sporočil, da se zavzemajo za čimprejšnje volitve in tudi zanje je junij primernejši čas kot konec avgusta. Novega mandatarja ne nameravajo predlagati. Glede na možnost ustavne presoje datuma volitev je Jurša dejal, da nikjer v ustavi ali zakonu ne piše, katerega meseca morajo biti volitve.
Vodja poslancev DL je sicer zaznal, tako pravi, da bi Pahor rad videl, če bi kdo ponudil možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti. V danih okoliščinah sam tega ne vidi kot rešitve.
SLS ne bo ovirala izvedbe čimprejšnjih volitev, je Pahorju včeraj zagotovil tudi vodja poslancev SLS Mihael Prevc. Strinjajo se z volitvami 13. julija, ne verjame pa, da bi morebitna ustavna presoja datuma uspešno prestala preizkušnjo. O tem, ali bodo volitve poleti legitimne, bi morala pred odstopom z mesta premierke razmišljati Alenka Bratušek, je dodal. Poslanci SLS ne bodo niti predlagali novega mandatarja niti podprli koga drugega.
Za NSi so predčasne volitve sprejemljive v vseh julijskih terminih, je Pahorju sporočil vodja poslancev stranke Matej Tonin. Politično mrtev avgust pa bi lahko izkoristili za oblikovanje nove vlade, meni.
V stranki se strinjajo, da predsednik republike lahko skrajša 30-dnevni rok za predlaganje novega mandatarja. Tako bi bile volitve lahko 13. julija. Tudi Tonin meni, da bi bila ustavna presoja datuma volitev vse kaj drugega kot v primeru referenduma, ko je imel DZ na razpolago več možnih terminov, izbral pa je najslabšega.
Na koncu se je Pahor sestal še s predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti v DZ, Robertom Battellijem in Laszlom Gönczem. Oba sta predsedniku sporočila, da ne bosta predlagala novega mandatarja in tudi po njuni oceni so volitve sredi julija najmanj slaba rešitev.
Sredina julija v ustavno presojo
13. junij je torej dan, ki ga stranke najpogosteje omenjajo kot možni datum izrednih volitev. Če bo držala napoved predsednika nove stranke Solidarnost Uroša Lubeja,pa bo v tem primeru datum romal v ustavno presojo.
V primeru volitev sredi poletja bo stranka ustavno sodišče zaprosila za presojo ustavnosti, saj so v njej prepričani, da bi volitve v času dopustov državljanom otežile spremljanje kampanje in udeležbo pri glasovanju. Predsednik Pahor naj bi svojo odločitev o postopku, ki vodi do dneva volitev sporočil danes.
DAVORIN KORON