Za statistike reforme niso vprašanje

Na stran teorije, da bo treba za vzdržnost pokojninske blagajne delati dlje, se brez zadržkov postavlja tudi statistika. Zdaj za sto upokojencev dela 154 delavcev, čez 50 let pa bo za sto upokojencev prispevke plačevalo le še 86 zavarovancev.

LJUBLJANA> Če v pokojninskem sistemu ne bo sprememb, se bo pritisk na plače zaposlenih, ki po solidarnostnem sistemu plačujejo v pokojninsko blagajno, povečal do te mere, da sistem ne bo več vzdržen, svarijo na statističnem uradu (Surs). “Logična in verjetno edina rešitev je poznejše upokojevanje,” pravi raziskovalka Barica Razpotnik. Zaskrbljujoče stanje slovenske pokojninske blagajne podkrepi še s podatki, da javni izdatki za pokojnine zdaj znašajo enajst odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2060 pa bodo že 18 odstotkov BDP.

Na eni strani se zvišuje število upokojencev, saj se je začela upokojevati “baby boom” generacija, hkrati pa število mladih, ki bi plačevali prispevke, zaradi nizke natalitete upada. Na drugi strani pritiske na pokojninsko blagajno povečuje dolgoživost starostnikov.

Vse kliče po reformi

Indeks staranja, to je razmerje med tistimi, ki so stari 65 let in več, ter otroki, ki so mlajši od 15 let, se pri nas poslabšuje. Že leta 2035 bo pri nas dvakrat več starejših kot otrok, medtem ko bo celotna EU takšno razmerje dosegla nekoliko pozneje, leta 2050.

Neugodno je tudi razmerje med delovno sposobnim prebivalstvom in ostalimi (otroki in starejšimi skupaj), pravijo statistiki. Na vsakih sto delovno sposobnih prebivalcev danes v Sloveniji živi 45 otrok in starejših. Leta 2060 bo od stotih delovno sposobnih odvisnih 25 otrok in 58 starejših, torej 83 prebivalcev.

S podaljševanjem trajanja življenja ima vse več starejših delovno sposobnih prebivalcev, starih med 50 in 64 let, še žive starše, ki so stari 85 let ali več. V EU je leta 2010 na sto starejših delovno sposobnih živelo 11 najstarejših oseb, starih vsaj 85 let. V Sloveniji je v tem času na sto starejših delovno sposobnih živelo 7,6 najstarejših. Do leta 2060 pa se bo ta kazalnik tudi pri nas znatno poslabšal: na sto starejših delovno sposobnih bo živelo kar 42 oseb, starejših od 85 let. To je dober pokazatelj obremenjenosti družin s skrbjo za najstarejše, pojasnjuje direktorica statističnega urada Irena Križman. Starejši zaposleni bodo še bolj obremenjeni z mlado generacijo, ki je doma, ker ne dobi zaposlitve, hkrati pa bodo obremenjeni še s svojimi starši, ker bodo ti živeli dlje. “Vse kliče po tem, da je reforma nujna. Mislim, da so to že vsi spoznali, upamo pa, da lahko ti podatki koga še dodatno prepričajo,” zaključuje Križmanova.

Do 35. leta večina le za določen čas

Na statističnem uradu so pregledali tudi dogajanje na trgu dela. Za zadnja štiri leta velja, da se je število delovno aktivnih znižalo za 70.000, število brezposelnih se je povečalo za 39.000, število neaktivnih pa zlasti zaradi pospešenega upokojevanja za 47.000. Število upokojencev skokovito naraste že pri starosti 55 let.

Trg dela je najbolj neugoden za mlade, ki so najbolj podvrženi prožnim oblikam zaposlovanja. “Pri zaposlitvah za določen čas je Slovenija pri vrhu EU,” pravi statistik Lenart Lah. Med mlajšimi od 35 let jih je kar dve tretjini zaposlenih na pogodbah za določen čas, medtem ko je med starejšimi od 55 let sklenjenih le štiri odstotke tovrstnih pogodb o zaposlitvi.

JANA KREBELJ

---