Za nalaganje denarja bo treba plačati

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero danes pričakovano znižal na 0,15 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki.

FRANKFURT > Obrestno mero za mejno posojanje pa je osrednji denarni organ evrskega območja danes znižal za 0,35 odstotne točke na 0,40 odstotka.

Da bo ECB danes ukrepala, je bilo jasno že nekaj časa. Največji glavobol osrednji denarni ustanovi v območju evra povzroča zelo nizka inflacija, zaradi česar se nekateri bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je velike preglavice skoraj 20 let povzročala Japonski.

Odločevalce v Frankfurtu poleg zelo nizke inflacije, ki je maja na letni ravni znašala 0,5 odstotka, skrbita tudi počasna rast evrskega gospodarstva in visoka brezposelnost. Prav zato so obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti znižali v negativno območje, s čimer želijo spodbuditi banke, da bi denar raje posojale podjetjem, kot pa nalagale pri ECB.

Analitiki bodo zdaj pozorni na novinarsko konferenco, na kateri bo prvi mož ECB Mario Draghi natančneje pojasnil razloge za znižanje obrestnih mer, napovedal pa bi lahko tudi kakšne druge ukrepe za spodbuditev gospodarske in kreditne aktivnosti.

Analitiki pričakujejo, da bo poskušala ECB finančni sistem v območju evra založiti s svežim denarjem. Bančni sektor je z ugodnimi dolgoročnimi posojili na vrhuncu krize dvakrat že podprla - od decembra 2011 je za to v dveh paketih skupaj namenila več kot 1000 milijard evrov.

Možno je tudi, da bi ECB posegla po tako imenovanih kvantitativnem sproščanju oziroma obsežnemu odkupovanju obveznic v slogu nekaterih drugih centralnih bank, kot sta britanska Bank of England in ameriška Federal Reserve, a večina analitikov meni, da do tega tokrat (še) ne bo prišlo.

STA

---