Za javna dela 40 milijonov evrov

Država bo v letu 2014 za aktivno politiko zaposlovanja skupno namenila 131,5 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot letos. Od tega je za javna dela, v katere se lahko v skladu z novelo zakona o urejanju trga dela po novem vključijo le dolgotrajno brezposelni, namenjenih več kot 40 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, bo problematika na trgu dela tudi prihodnje leto pereča.

V javna dela naj bi se prihodnje leto vključilo 9000 oseb, kar je skoraj dvakrat več kot letos, ko je vanje vključenih približno 5000 oseb.

Le za dolgotrajno brezposelne

Zavod za zaposlovanje je na spletni strani že oktobra objavil katalog programov javnih del za leto 2014, ki je podlaga za oblikovanje programov in vsebin javnih del. Katalog bodo sproti dopolnjevali.

Program javnih del je zaenkrat odprt do oktobra 2014, v primeru, da bodo denar porabljena prej, pa se bodo programi končali prej.

V javna dela se lahko v skladu z novelo zakona o urejanju trga dela vključijo le dolgotrajno brezposelne osebe, torej osebe, ki so v evidenco brezposelnih oseb prijavljene več kot leto dni brez prekinitve.

“V oktobru beležimo, da je kar 48 odstotkov registriranih brezposelnih dolgotrajno brezposelnih, kar je seveda znak za alarm,” je dejala Kopač Mrakova.

Za izvedbo javnih del je trenutno predvidenih 23 milijonov evrov, od tega 21 milijonov evrov za “klasične programe javnih del”, dva milijona pa za razvojne programe socialnega podjetništva.

Spremembe glede denarnega nadomestila

“Da bomo lahko alocirali dodatna sredstva, torej do višine 40 milijonov, mora biti najprej sprejet proračun za leti 2014 in 2015, želeli pa smo, da čim prej oddamo to javno povabilo, da se stvari odvijajo,” je pojasnila Kopač Mrakova.

V letu 2014 bodo na podlagi sprememb zakona o urejanju trga dela uvedli tudi spremembe za prejemnike denarnega nadomestila.

Če se bo oseba prostovoljno vključila v program javnega dela v času trajanja pravice do denarnega nadomestila, se bo čas vključitve v program polovično štel v čas prejemanja denarnega nadomestila. To pomeni, da bo brezposelna oseba v tem času namesto denarnega nadomestila prejemala plačo, v drugi polovici časa vključitve v program pa ji bo pravica do denarnega nadomestila mirovala.

“Ta oseba je na plusu, ker v času vključenosti v javna del pridobiva plačo in je aktivna, kar se mi zdi pomemben ukrep aktivacije prejemnikov denarnega nadomestila,” je izpostavila ministrica.

Nova socialna podjetja

Pomembna novost je tudi uvajanje razvojnih programov javnih del s ciljem spodbujati ustanavljanje in razvoj novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B, torej podjetij, ki zaposlujejo osebe iz ranljivih skupin.

“Razvojni programi socialnega podjetništva se bodo lahko izvajali največ dve leti in bodo namenjeni predvsem razvoju poslovnih idej, pripravi poslovnega načrta in ustanovitvi socialnega podjetja tipa B in razvoju novih idej v že ustanovljenih podjetjih,” je dejala Kopač Mrakova.

Medtem ko bodo z denarjem za javna dela razpolagale posamezne območne službe zavoda za zaposlovanje, pa bo denar za programe socialnega podjetništva nadzorovala centralna služba zavoda. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu Damjana Košir, želijo tako zagotoviti, da bodo izbrani res kakovostni programi.

Ministrstvo bo tudi sofinanciralo programe usposabljanja za pridobitev dodatnih znanj in veščin za opravljanje del ranljivih skupin v razvojnih programih socialnega podjetništva.

Vključeni običajno eno leto

V javna dela je lahko oseba vključena eno leto, z nekaterimi izjemami. “Brezposelnim invalidom, Romom, ženskam, starejšim od 55 let, moškim, starejši od 58 let, in tistim, ki so vključeni v javna dela za opravljanje osebne asistence, se lahko vključenost v javna dela podaljša na dve leti,” je povedala Koširjeva.

Število oseb, ki so lahko vključene v javna dela pri posameznem izvajalcu, je odvisno od števila redno zaposlenih, ki jih ima izvajalec.

“Tisti, ki nimajo nobenega zaposlenega, kot so recimo društva, imajo lahko do dve osebi, vključeni v javna dela, če imajo od enega do pet redno zaposlenih, potem imajo lahko tri osebe na javnih delih, če imajo do deset zaposlenih, pet, če pa nad deset, pa 15 oseb na javnih delih,” je še povedala Koširjeva.

STA

---