ZSSS: Bratuškova pripravljena na ukrepe za zaščito tujih delavcev

Potem ko so v ZSSS razkrili hude primere izkoriščanja tujih delavcev v gradbeništvu, je premierka Alenka Bratušek ta teden vendarle izrazila pripravljenost za pristop k preprečevanju kršitev pravic delavcev.

LJUBLJANA > V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zahtevajo uvedbo solidarne in verižne odgovornosti delodajalcev v okviru javnih naročil in zaostritev pri ustanavljanju podjetij.

Delodajalci se skrivajo za podizvajalskimi verigami

Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da do najhujšega izkoriščanja delavcev prihaja v v gradbeništvu. Prav gradbeni projekti se pogosto izvajajo v okviru javnih naročil, za katere je bilo lani v Sloveniji namenjenih 2,8 milijarde evrov.

Po sindikalistovih besedah akutni problem leži v skrivanju delodajalcev za podizvajalskimi verigami. V njihovih spodnjih delih se namreč “za tako imenovanimi podjetji, ki nimajo nobenih sredstev, skrivajo lastniki, ki obračajo kapital, prenašajo delavce iz podjetja na podjetje, kršijo njihove pravice in to spreminjajo v nek ekonomski model”.

Nič več prošnje, ampak zahteve vladi

V ZSSS rešitev težave vidijo v dveh ukrepih, ki, tako Lukič, nista več prošnja ali predlog, temveč zahteva vladi.

Od ministrstva za finance tako zahtevajo, da odpre zakon o javnih naročilih in vanj vključi načelo solidarne in verižne odgovornosti. S tem naj bi se odgovornost za dobre poslovne prakse prenesla neposredno na gospodarske akterje v podizvajalski verigi, račun za slabe prakse pa ne bo več izstavljen delavcem.

Lukič je na tem mestu spomnil na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2009 ter zadovoljstvo te institucije, da so se Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Španija odzvale na težave, povezane z dolžnostmi podizvajalcev.

Te države so namreč oblikovale nacionalne sheme odgovornosti podizvajalcev in s tem naredile korak v smeri solidarne in verižne odgovornosti. V ZSSS pričakujejo, da se bo za to odločila tudi Slovenija.

Od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa največja sindikalna centrala v Sloveniji zahteva ponovno odprtje zakona o gospodarskih družbah. Zakon je treba spremeniti tako, da bo preprečil enostavno veriženje podjetij oziroma skrivanje delodajalcev pred terjatvami delavcev na način, da ustanovijo novo podjetje, so prepričani.

Kot je povedal Lukič, mora zakon onemogočiti delodajalcem, ki kršijo pravice iz dela, da ustanovijo novo podjetje.

V času krize raste število pravnih subjektov, s tem pa izkoriščanje

Spomnil je, da je v Sloveniji 192.000 pravnih subjektov in da ta številka v času krize samo še narašča. “Po tej logiki se podjetniški duh povečuje, a z njim se povečuje tudi izkoriščanje,” je opozoril. “Nismo absolutno proti svobodni gospodarski pobudi, smo pa proti temu, da se za njo skrivajo raznorazna izkoriščanja,” je pristavil.

Do sprememb mora glede na slabo stanje priti takoj, je Lukiča dopolnil predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zatrdil je še, da niso ogroženi le tuji, temveč tudi slovenski delavci.

Po njegovih besedah bi se lahko država zgledovala po avstrijskem modelu, po katerem lahko pri javnih naročilih sodelujejo le podjetja, ki izkažejo, da dosledno spoštujejo pravni red, kolektivne pogodbe, varstvo pri delu ipd.

O izkoriščanju tujih delavcev obvestili Evropsko komisijo

V ZSSS so na temo izkoriščanja tujih delavcev že dvakrat pisali predsednici vlade, a je ta njihov apel posredovala ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na torkovem sestanku na temo minimalne plače pa jim je Alenka Bratušek vendarle obljubila, da se bo pristopilo k reševanju problema.

S stopnjevanjem pritiskov sicer sindikalna centrala ne misli prenehati in je o tem, kaj se dogaja s tujimi delavci v Sloveniji, ta teden že obvestila tudi Evropsko komisijo. Glede na njen začuden odziv pričakujejo, da se bo o tem dodatno pozanimala in ustrezno odzvala.

Če pravega odziva slovenske vlade in Bruslja ne bo, pa ne vedo, kam naj se še obrnejo. V končni instanci jim, kot so opozorili, ostaja možnost tožbe Slovenije pred evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi nespoštovanja temeljnih pravic delavcev.

STA

---