Vse več jih dosega postavljene mejnike

Slovenija je sodelovala v mednarodnih raziskavah o bralni pismenosti in o trendih znanja matematike in naravoslovja. Rezultati kažejo, da je znanje slovenskih osnovnošolcev dobro, predvsem na področju naravoslovja. Obstajajo pa tudi možnosti za izboljšave, predvsem pri otrocih iz deprivilegiranih okolij in pri spodbujanju interesa za naravoslovje.

Slovenija je tudi med manjšim številom v raziskavah sodelujočih držav, kjer od leta 1995 vse večji delež učencev dosega postavljene mejnike znanja Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Slovenija je tudi med manjšim številom v raziskavah sodelujočih držav, kjer od leta 1995 vse večji delež učencev dosega postavljene mejnike znanja Foto: Tomaž Primožič/Fpa

BRDO PRI KRANJU > Rezultati mednarodnih raziskav trendov znanja matematike in naravoslovja ter bralne pismenosti kažejo, da je naravoslovno in matematično izobraževanje v osnovni šoli v Sloveniji dobro. Slovenija se je prvič uvrstila med nadpovprečne države v vseh kategorijah, tako pri četrtošolcih kot osmošolcih.

V raziskavi je na mednarodni ravni sodelovalo približno 260.000 četrtošolcev in 240.000 osmošolcev iz 63 držav. Za vsakega učenca so zbrali več kot 600 podatkov o učenju, pri čemer so bili v raziskavo vključeni tudi učitelji in ravnatelji šol ter starši četrtošolcev, ki so odgovarjali na vprašanja o podpori učenju doma, v razredu in v predšolski dobi.

V Sloveniji je sodelovalo 4492 četrtošolcev iz 195 šol in 243 razrednih učiteljev ter 4415 osmošolcev iz 187 šol, 523 učiteljev matematike in 900 učiteljev biologije, fizike, geografije in kemije ter ravnatelji sodelujočih šol in starši učencev.

Naravoslovje Azijcem in Fincem

Slovenija je po raziskavi, kjer na vrhu lestvic prednjačijo azijske države in Finska, dosegla 513 točk in 21. mesto med 50 državami v matematiki pri četrtošolcih ter 520 točk in 20. mesto v naravoslovju. Pri osmošolcih je v znanju matematike s 505 točkami zasedla 13. mesto, v znanju naravoslovja pa s 543 točkami šesto mesto med 42 državami. Posebej so se osmošolci izkazali pri znanju kemije in geografije.

Trendi dosežkov so pozitivni, saj se je znanje od leta 2007 na vseh področjih izboljšalo. Slovenija je tudi med manjšim številom sodelujočih držav, kjer od leta 1995 vse večji delež učencev dosega postavljene mejnike znanja.

V analizi so opravili primerjavo med regijami, ki je pokazala, da so dosežki učencev tako razpršeni, da razlike v regijah večinoma niso pomembne. Po dosežkih v četrtem razredu sicer izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, v osmem razredu pa notranjsko-kraška, goriška in prav tako osrednjeslovenska regija.

Na boljše dosežke učencev vplivajo zgodnje matematične izkušnje in aktivnosti v vrtcu in s starši, večja podpora domačega okolja pri učenju in večja učenčeva samozavest ter naklonjenosti do predmeta.

Naj bralci v Hong Kongu, Rusiji, na Finskem

V nasprotju z raziskavo o znanju matematike in naravoslovja nekoliko slabšo splošno uvrstitev Slovenije medtem kaže mednarodna raziskava bralne pismenosti četrtošolcev. Med 49 sodelujočimi državami se je Slovenija s 530 točkami uvrstila na 24. mesto. Daleč najboljše bralce imajo Hong Kong, Rusija, Finska in Singapur.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 4512 učencev iz 195 šol, njihovi starši, učitelji in ravnatelji. Rezultati vseh dosedanjih raziskav kažejo, da se bralna pismenost slovenskih šolarjev vseskozi pomembno zvišuje. Tudi zadnja raziskava pa potrjuje, da deklice dosegajo boljše rezultate od dečkov.

Zelo se razlikujejo bralni dosežki po regijah, pri čemer imata najvišji dosežek osrednjeslovenska in notranjsko-kraška regija, na dnu lestvice pa sta koroška in pomurska regija. Vendar razlike ne nastajajo zaradi razlik v kakovosti šol, ampak se nanašajo na otrokovo domače okolje, predvsem na vire za učenje, kar je močno povezano s primernim dohodkom družine. STA


Najbolj brano