Vrednost nepremičnin v Sloveniji je ocenjena na 140 milijard evrov

Posplošena vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji, kot jo je izračunala Geodetska uprava RS (Gurs), je približno 140 milijard evrov. To je 20 milijard evrov manj kot ob poskusnem izračunu, predvsem na račun sprememb pri vrednotenju hiš in kmetijskih zemljišč.

SLOVENIJA> Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gursu Dušan Mitrović, se je ocenjena vrednost vseh nepremičnin glede na poskusno vrednotenje znižala s približno 160 na 140 milijard evrov.

Največji delež te skupne vrednosti, okrog 36 odstotkov, predstavlja vrednost hiš, sledijo stanovanja, javne stavbe in druge nepremičnine.

Pripombe lastnikov so znižale vrednosti

Do sprememb vrednosti je prišlo zaradi prilagoditve nekaterih modelov vrednotenja, in sicer na podlagi pripomb, ki so jih lastniki posredovali po obveščanju o poskusnem vrednotenju lani jeseni.

V večini primerov so se vrednosti znižale. V povprečju je bilo znižanje največje pri hišah, katerih ocenjena vrednost se je znižala s 60 na 50 milijard evrov. Sorazmerno pa so bile spremembe največje pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri katerih je bilo tudi največ pripomb in kjer so ugotovili, da so modeli nekonsistentni.

Vrednosti bodo preverjali vsaka štiri leta

Vrednost nepremičnin v registru temelji na podatkih na dan 1. julij 2010. Gurs bo sedaj izvedel indeksacijo - pogledal, koliko so se vrednosti (na podlagi sklenjenih poslov) spremenile od 1. julija 2010 do 1. januarja 2012. Če bo sprememba večja kot deset odstotkov, bodo vrednosti prilagodili.

Mitrović ocenjuje, da spremembe za to obdobje (od 1. julija 2010 do 1. januarja 2012) ne bodo presegle desetih odstotkov, da pa bi do tega lahko prišlo v naslednjem obdobju. Celoten postopek vrednotenja bodo izvedli vsaka štiri leta, vmes bodo izvajali indeksacije.

Podatki so že dostopni na spletu

Podatki o vrednosti posameznih nepremičnin so dostopni na spletu prek javnega vpogleda v podatke o nepremičninah ali prek aplikacije, s katero je bilo možno do podatkov dostopati po obveščanju o poskusnem vrednotenju in s kodo, ki so jo lastniki prejeli v teh obvestilih. Podatki so javni, tako je možno videti lastništvo in ocenjeno vrednost za vse nepremičnine.

Na te vrednosti ni več možna pritožba ali ugovor. Na vrednost (poleg omenjene indeksacije) vpliva le sprememba podatkov o nepremičnini.

Pol milijona evrov za tisk in pošto

Novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predvideva, da bodo lastniki na dom dobili obvestila o vrednosti njihovih nepremičnin. Generalni direktor Gursa Aleš Seliškar pravi, da je pošiljanje še "v zraku", saj še nimajo zagotovljenih sredstev. Za tisk in pošto bo strošek približno 500.000 evrov.

Lastniki lahko sicer na Gursu dobijo izpis s podatki in vrednostmi za vse svoje nepremičnine.

Lastniki naj podatke preverijo

Seliškar lastnikom svetuje, naj preverijo podatke. Te je treba spreminjati v postopkih, v katerih so bili pridobljeni: npr. če gre za katastrske podatke, jih je treba spremeniti v zemljiškem katastru prek upravnega postopka, enako velja za podatke v katastru stavb. Podobno je treba podatke, ki jih vodijo občine (o namenski rabi zemljišč) ali ministrstvo za kmetijstvo (o dejanski rabi pri gozdovih), spreminjati na občinah oziroma ministrstvu. Podatke, ki so jih pridobili s popisom ali so jih lastniki sporočili (npr. ali ima stavba električno napeljavo, dvigalo ...), je možno spreminjati v aplikaciji ali na Gursu.

Seliškar opozarja tudi na preverjanje podatkov v zemljiški knjigi, predvsem glede vpisa enotne matične številke. Spremembe v zemljiški knjigi naj bi se sicer praviloma v nekaj dneh odrazile tudi v registru nepremičnin, opravljajo pa tudi mesečne preseke, tako da so spremembe vnešene najpozneje v enem mesecu.

Od sociale do davkarije

Podatke v registru nepremičnin bodo uporabljali za različne namene. Javno uporabo bodo določali zakoni; tako se z novim letom začneta uporabljati dva zakona s področja socialnih prejemkov, uporabo predvidevata tudi zakona o hipotekarni in komunalni obveznici ter o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Predvidena je obdavčitev nepremičnin, kar je bil prvotni razlog za popis nepremičnin, ter uporaba teh podatkov pri stanovanjski politiki, je povedal Mitrović.

Podatki za 18 milijonov evrov

Postopek popisa nepremičnin je državo stal 11 milijonov evrov, za množično vrednotenje so namenili še 4,5 milijona evrov, od tega je največji strošek, 2,6 milijona evrov, predstavljalo obveščanje lastnikov.

V registru nepremičnin je 6,1 milijona nepremičnin, od tega 1,16 milijona stavb. Vseh lastnikov je 1,17 milijona.

STA

---