Volilci s kratkim spominom

Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami se Italiji obeta brezvladje. Zdi se, da nobeni koaliciji ne bo uspelo prevladati v obeh domovih parlamenta. Italijanski volilci so zato zmedeni, a kot kaže, imajo tudi kratek spomin.

Silvio Berlusconi si podporo veča tudi  z obljubami o vračilu denarja, ki so ga davkoplačevalci plačali za davek na prvo stanovanjsko nepremičnino
Silvio Berlusconi si podporo veča tudi z obljubami o vračilu denarja, ki so ga davkoplačevalci plačali za davek na prvo stanovanjsko nepremičnino  

ITALIJA> Ko je novembra leta 2011 Silvio Berlusconi odstopil s položaja predsednika vlade, so po rimskih ulicah slavili. Njegova stranka je pod težo raznih afer padla v nemilost javnega mnenja. Toda zadnje sondaže beležijo, da sta si Vitez in njegovo Ljudstvo svobode hitro opomogla.

Sodeč po tem, kar smo prejšnji teden videli v Trstu, za Berlusconijem “norijo” predvsem starejše gospe v krznenih plaščih. A milanski magnat uživa podporo tudi pri drugih, zlasti lahkomiselnih volilcih.

Berlusconi zaostaja le za nekaj odstotnih točk

Po poročanju dnevnika Corriere della Sera je Berlusconi v hipu pridobil štiri odstotke doslej še neodločenih volilcev. To mu je uspelo z obljubo, da bi po zmagi takoj vrnil denar, ki so ga davkoplačevalci lani odšteli za davek na prvo stanovanjsko nepremičnino.

Javnomnenjske ankete sicer napovedujejo relativno zmago Demokratske stranke, a po zadnji anketi časnika La repubblica Vitez zaostaja le za pet odstotnih točk. Voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani se mora ob vseh pasteh volilne kampanje soočati tudi z neugodnimi volilnimi pravili. Medtem ko je bil za Obamovo zmago odločilen izid v zvezni državi Ohio, je za razplet italijanskih volitev pomemben rezultat v deželah Lombardija in Veneto. Tam bo retorično nespretnemu Bersaniju zelo težko, saj je Berlusconijeva zaveznica Severna liga kljub raznim škandalom še vedno priljubljena.

Po trenutno najbolj možnem scenariju bi zato v senatu nastala pat pozicija. Demokrati bi v tem primeru morali sestaviti koalicijo s sredinci, ki jih ob razmeroma nespodbudnih volilnih napovedih vodi sedanji premier tehnične vlade Mario Monti. A ta možnost rojeva mnoga vprašanja.

Ni jasno, na primer, na čem bi slonela taka koalicija. Demokratska stranka s sindikatom CGIL poudarja potrebo po spodbujanju gospodarske rasti. Zdajšnji premier pa zagovarja večjo liberalizacijo trga. Glavna zaveznica Bersanijevih demokratov, stranka Levica, ekologija in svoboda (SEL), je zato že napovedala, da ne bo pristala na dogovor z Montijem.

Same puhlice

Italijanski volilci so kajpak pred težko izbiro. Mediji jim pri njej ne pomagajo. TV in časopisi dnevno strežejo s puhlimi izjavami politikov, ki kar tekmujejo v demagogiji. Združenje Greenpace pa je medtem opozorilo, da noben kandidat ne omenja okoljevarstvenih ukrepov.

Svežih zamisli skoraj ni. Izjemo predstavljata novinar Oscar Giannino in komik Beppe Grillo. Prvi je zasnoval liberalno listo Fare, ki pa bo težko zbrala dovolj glasov za vstop v parlament. Povsem drugače pa velja za Grilla, čigar nastopi po raznih mestih privabljajo velike množice. Tudi na Borznem trgu v Trstu ga je v četrtek poslušalo več tisoč ljudi.

Grillovemu gibanju, ki se noče povezati z nikomer, se obeta, da bo celo tretja sila v državi. Za ekonomijo, javno upravo, energetiko ali prevoze ponuja izpiljen program, nima pa izdelanega stališča o priseljencih ali etičnih dilemah. Zato bi nekaj “protestniških” glasov moral pobrati nekdanji protimafijski tožilec Antonio Ingroia, ki je štiri leve strančice zedinil v listo Civilna revolucija.

Slovenci - stranska vloga

Slovenci bodo na teh zelo nepredvidljivih volitvah odigrali stransko vlogo. Za parlamentarne sedeže se potegujejo dosedanja senatorka Tamara Blažina (Demokratska stranka), Boris Kobal (Civilna revolucija), Marco Gergolet (Fare) ter Igor Komel in Fabrizio Dorbolò (SEL). Vsi imajo malo možnosti za uspeh, celo Blažinova mora upati na srečen splet okoliščin.

Spomladi bodo v Furlaniji Julijski krajini sicer glasovali še enkrat, saj morajo obnoviti deželno skupščino. Glede na negotove razmere na državnem prizorišču pa ni izključeno, da bo tudi celotna Italija morala spet na volišča, tako kot lani Grčija, ki je novo vlado dobila šele po ponovljenih volitvah. Vzporejanja Italije z Grčijo morda še ni konec.

PETER VERČ


Najbolj brano