Vložena že druga zahteva za oceno ustavnosti nepremičninskega zakona

Združenje občin Slovenije je danes vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvajanja in absolutno prednostno obravnavo.

LJUBLJANA > Predsednik združenja Robert Smrdelj je poudaril, da obstaja velika verjetnost, da zakon pade. To je druga zahteva za oceno ustavnosti, napovedana je tudi tretja.

V združenju občin, ki je zahtevo vložilo skupaj s pobudnikoma peticije proti davku, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in stranko SLS, opozarjajo, da bo zakon posegel v avtonomijo lokalnih skupnosti in povzročil velik izpad njihovih finančnih virov.

Občinam jemlje avtonomijo

Smrdelj je na današnji novinarski konferenci pred vložitvijo zahteve na ustavno sodišče v Ljubljani poudaril, da zakon z ukinitvijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je s približno 200 milijoni evrov predstavljal devet odstotkov vseh prihodkov občin, jemlje občinam avtonomijo ter krši evropsko listino lokalne samouprave in slovensko ustavo.

Hkrati bo država občinam z obveznostjo plačila davka naložila dodatno finančno obveznost v višini 30 milijonov evrov, ne bo pa zagotovila vira, pravi Smrdelj in dodaja, da se z zakonom občinam odvzema razvojni instrument.

Luknjo v državnem proračunu je treba krpati z nekim kriznim davkom, ki je bolj pošten do zavezancev, je še dodal Smrdelj.

Davek je nepošten, nepravičen in zavira razvoj malega gospodarstva, je opozoril podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik upravnega odbora zbornice Branko Meh. Vprašal se je, ali so načrtovalci tako sovražni do obrti ali so takšni nepoznavalci, saj, kot je opozoril, v obrti in podjetništvu ni več kaj vzeti.

Nepremičninski davek jemlje delo

Da zakon nalaga nove davke in obenem jemlje delo, je prepričan predsednik SLS Franc Bogovič. V tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti zakona vlagatelji dvanajstim členom očitajo 17 neskladij z ustavo. Predlagatelji opozarjajo, da je v zakonu kršeno načelo enakosti pred zakonom, načelo pravice do sodnega varstva in pravica do zasebne lastnine.

Bogovič je prav v teh dneh opozicijske poslance ter državni svet pisno pozval, naj preučijo in morebiti tudi dopolnijo še tretjo zahtevo za oceno ustavnosti ter prispevajo svoje podpise. V tretji zahtevi bodo poudarili predvsem problematiko obdavčenja karitativne dejavnosti v prostorih verskih skupnosti.

Zakon, ki je začel veljati 1. januarja, je na zahtevo stranke SDS že v ustavni presoji, kdaj se obeta tretja zahteva in kdo jo bo vložil, pa bo najverjetneje znano prihodnji teden.

STA

---