Vlada za Bruselj pripravila seznam domačih nalog

Osnutek nacionalnega reformnega programa, s katerim mora vlada Bruselj prepričati, da bo zmogla rešiti slovenske težave, je od včeraj objavljen na spletnih straneh državnega zbora. Vlada v ospredje postavlja ukrepe za zagon gospodarstva in konsolidacijo javnih financ.

 Po trenutnih vladnih ocenah naj bi banke  do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala Foto: STA
Po trenutnih vladnih ocenah naj bi banke do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala Foto: STA

LJUBLJANA> Nacionalni reformni program (NRP), ki ga Evropska komisija od držav članic zahteva zaradi tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik, naj bi vlada v Bruselj poslala do 9. maja. Doslej so bili na vladi glede vsebine precej skrivnostni, a ker želijo pred dokončnim sprejetjem dokumenta pridobiti še mnenje političnih strank in sindikatov, je moralo besedilo slej ko prej priti tudi do javnosti. Neuradno naj bi se obravnava programa na delovnih telesih v DZ začela v petek.

900 milijonov za banke

Priprave za prenos slabih terjatev na slabo banko potekajo, sporoča vlada Bruslju, natančnega roka prenosa slabih terjatev, pa še ne morejo dati. Izvedba naj bi bila mogoča v nekaj mesecih. Po trenutnih vladnih ocenah naj bi banke do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Slovenija bo sodeč po osnutku NRP zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v pravni red izpolnila do konca maja. Vlada ob tem napoveduje pripravo izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in spremembe zakona o javnih financah.

Za uravnoteženje proračuna vlada napoveduje tako ukrepe na odhodkovni kot na prihodkovni strani, podrobnosti pa v NRP ne razkriva. To je namreč vsebina programa stabilnosti, ki ga mora takisto poslati v Bruselj, a program stabilnosti še ni javno dostopen.

Neuradno naj bi imela vlada namen blagajno polniti z zvišanjem DDV za dve odstotni točki ter s parcialnimi davki, kot so davek na sladke pijače, trošarine, vino in sprememba davka na nepremičnine. Omenja se tudi možnost amnestije za Slovence, ki imajo premoženje naloženo v davčnih oazah po svetu, prodali pa naj bi državne deleže v Zavarovalnici Triglav, Petrolu in NKBM.

Prilivi v zdravstvu

Sicer pa NRP napoveduje ukrepe na tako rekoč vseh področjih, kamor seže država. Z zdravstveno reformo si vlada v prihodnosti obeta od tri do pet odstotkov prihranka sredstev za osnovno zdravstvo. Nove prilive v zdravstveno blagajno med drugim napovedujejo z razširitvijo prispevnih osnov po načelu “vsak prihodek šteje”. Zdravstvena reforma naj bi omogočila vzpostavitev učinkovitejše zdravstvene mreže. Na novo bodo določili košarico pravic, ki bodo v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in določili pravice, ki bodo krite iz obveznega dodatnega zavarovanja. Napovedujejo tudi omejitev pravice do pogrebnine in posmrtnine. NRP obeta tudi prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kar je sicer neuresničena obljuba že iz časov prve Janševe vlade.

V javnem sektorju se bo nadaljevalo zmanjševanje števila zaposlenih podobno kot doslej, za odstotek na leto. Vlada računa na dogovor s sindikati o dodatnih ukrepih za znižanje stroškov, o čemer potekajo pogajanja. Če dogovora ne bo, bo sledilo linearno nižanje plač.

Vlada se namerava še letos spopasti s sivo ekonomijo in sicer z novim zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obetajo se spremembe na področju inšpekcije dela, leta 2014 pa naj bi bil pod streho tudi nov zakon o študentskem delu. Med drugim namerava vlada pristopiti tudi k spremembam sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Ukrepi za zagon gospodarstva

Osnutek NRP predvideva tudi vrsto ukrepov za zagon gospodarstva, izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenske ekonomije. Med temi omenjajo novelo stečajne zakonodaje, včeraj sprejete spremembe zakona o pomoči podjetjem v težavah in že napovedani zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, ki bi upnikom omogočil pretvorbo terjatev v lastniške deleže, še preden bi podjetje klecnilo. JANA KREBELJ, STA


Najbolj brano