Vlada sprejela interventni zakon in niz drugih ukrepov za odpravo posledic ledene ujme

Vlada je na današnji seji sprejela interventni zakon in niz drugih ukrepov, ki bodo omogočili odpravo posledic ledene ujme. Vlada bo DZ zaprosila, da se čim več zakonov obravnava po nujnem postopku.

Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana vlada iz evropskega solidarnostnega sklada pričakuje med 15 in 20 milijoni evrov Foto: STA
Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana vlada iz evropskega solidarnostnega sklada pričakuje med 15 in 20 milijoni evrov Foto: STA

LJUBLJANA > Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana vlada iz evropskega solidarnostnega sklada pričakuje med 15 in 20 milijoni evrov.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil najnovejše ocene škode po ledeni ujmi. Celotna škoda, ki ne vključuje poškodb gozda in kmetijskih zemljišč, znaša 129 milijonov evrov. Na železniški infrastrukturi naj bi je bilo za 41,7 milijona evrov, na cestah za devet milijonov evrov, na elektroenergetski infrastrukturi pa jo je na prenosnem omrežju za 12 milijonov evrov, na distribucijskem pa za 61,7 milijona evrov.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled. Prav tako je sprejela predlog sklepov o oprostitvi plačila upravne takse zaradi žleda, predlog sprememb zakona o množičnem vrednotenja nepremičnin in predlog novele zakona o javnem naročanju.

Posamezna ministrstva so, kot je dejal Židan, že pripravila prve ocene in potrebne ukrepe, ki jih finančni minister Uroš Čufer potrebuje za pogovore z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope za financiranje sanacije po ujmi.

Uradno oceno škode na vladi pričakujejo najkasneje v roku meseca in pol. Prav tako že poteka priprava gradiva o aktivaciji evropskega solidarnostnega sklada, je zagotovil Židan. Omenjeno gradivo naj bi poslali v Bruselj v roku tedna dni.

Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, po katerem bo Geodetska uprava RS (Gurs) v primeru naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti sama spremenila vrednost poškodovanih nepremičnin. Predlog za spremembo vrednosti zaradi posebnih okoliščin bo moral lastnik utemeljevati sam z mnenjem cenilca.

Gurs bo v primeru naravnih in drugih nesreč na podlagi ocene škode, ki jo bodo pripravile državna in regijske komisije za ocenjevanje, vrednost nepremičnin spremenil po uradni dolžnosti.

Novela bo po predlogu uvedla možnost spremembe vrednosti v primeru posebnih okoliščin, ki niso zajete v modelu vrednotenja in ki vrednost nepremičnine, določeno z modelom, spreminjajo za več kot 40 odstotkov. Predlog bo moral podati lastnik in upravičenost spremembe utemeljevati z mnenjem cenilca. Kot izhaja iz predloga novele, bo moral za nepremičnine v vrednosti več kot 50.000 evrov oceno velikosti vpliva izdelati cenilec.

Novela bo tudi posebej opredelila javno dobro za namene evidentiranja in vrednotenja nepremičnin, in sicer bodo kot javno dobro opredeljene le tiste nepremičnine, na katerih obstaja pravica splošne rabe, kot so zemljišča z javnimi cestami, železnicami, letališči, avtobusnimi in železniškimi postajami ter vodna zemljišča.

Spremembe so predvidene tudi pri evidentiranju zemljišč za gradnjo stavb. Tako bodo morale občine po predlogu predhodno javno razgrniti razvrstitve teh zemljišč, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa bo nad temi nalogami izvajalo nadzor.

Novela bo predvidoma tudi jasneje določila, katere vrste najemnih poslov se morajo evidentirati v evidenci trga nepremičnin. Po predlogu bo opredelila vrste kupoprodajnih in najemnih poslov, o katerih je treba poročati, jasneje opredelila oddajanje na prostem trgu in neprofitne najemnine.

STA


Najbolj brano