Vlada pripravlja spremembe zakona o delovnih razmerjih

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je danes zadolžila ministrstvo za delo, da dokončno pripravi predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki bi ga nato obravnavali socialni partnerji. Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika gre za spremembo približno tretjine členov zakona, spremembe pa gredo v smeri povečevanja varne prožnosti.

LJUBLJANA>“To pomeni, da naj bi v večji meri zaščitili najranljivejše skupine zaposlenih in jim povečali varnost na trgu dela, povečali učinkovitost inšpekcijskih organov, povečali prožnost pri zaposlovanju in sklepanju delovnih razmerij in s tem znižali administrativno obremenitev delodajalcev,” je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister Ivan Svetlik in dodal, da spremembe zakona sledijo tudi sklepom ustavnega sodišča in evropskim direktivam.

Več možnosti za delo na domu

S področja povečanje varnosti gredo spremembe v smeri večje zaščite delavcev, ki so zaposlenih pri agencijah (omejitev zaposlovanja za določen čas, tem delavcem bi dali več pravic, poleg agencij pa bi pri kršenju sankcionirali tudi delodajalce), več možnosti bi dali za delo na domu in omejili zaposlovanje v slamnatih podjetjih.

Hkrati je predvidena uvedba odpravnin za zaposlene za določen čas, širijo se tudi razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja na strani delavca, povečala bi se varnost staršev pred odpovedjo delovnega razmerja, po ministrovih pojasnilih bi se tudi stroški v zvezi z delom izplačevali mesečno kot plača, kar sicer ni zmeraj primer.

Krajši odpovedni roki in enotna odpravnina

Z vidika večje prožnosti je predvidena uporaba informacijske tehnologije pri zaposlovanju, večja bi bila možnost dodeljevanja drugega dela delavcu, uvedli bi konkurenčno klavzulo tudi pri zaposlenih za določen čas.

Predvideni so tudi krajši odpovedni roki in enotna odpravnina, ki bi znašala petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Poleg tega se starostna meja za starejše delavcev pomika nekoliko navzgor, namesto vrnitev na delovno mesto, ko gre za ugotovljeno protipravno odpustitev delavca in ga potem sodišče vrača na delovno mesto, je kot ena od možnosti predvidena tudi odškodnina. Novost je tudi možnost odpovedi delovnega razmerja v času poskusnega dela.

Inšpektorji bi imeli več pooblastil

Po ministrovih pojasnilih hkrati predvidevajo, da bi dodatke za delovno dobo urejala kolektivna pogodba in ne zakon, s čimer bi dali večjo možnost sporazumevanja socialnih partnerjev glede tega. Med spremembami s področja večje prožnosti sta tudi uvedba novega začasnega čakanje za delo s 85-odstotnim nadomestilom in poenostavljanje disciplinskih postopkov.

Pri širitvi pooblastil inšpektoratu gre po Svetlikovih besedah za nove pristojnosti, predvsem v smislu, da bi lahko inšpektorji izdajali ureditvene odločbe, ko bi naleteli na določene razmere, ki niso skladne z zakonom.

V skladu z ustavo in evropskimi direktivami

Spremembe zakona o delovnih razmerjih pa bi upoštevale tudi sklepe ustavnega sodišča in evropske direktive. Med temi je minister omenil, da bi delavce v organizacijah lahko zastopali tudi sveti delavcev in predstavniki zaposlenih, ne le sindikat. Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu bi se obravnavali tudi z vidika odškodninske odgovornosti.

“To ni zakon, ki bi jemal delavcem in dajal delodajalcem. To je zakon, ki poskuša na pravičen in uspešen način vzpostaviti neko pametno razmerje, uspešno razmerje med prožnostjo trga delovne sile in varnostjo zaposlenih,” pa je dejal predsednik vlade Borut Pahor in ocenil, da so se “temu precej približali”.

Zakoni, ki lahko ogrozijo državni interes

Pahor je ob tem pojasnil, da to sicer ni zakon, ki bi bil “tekoča zadeva vlade”. Vendar so s predsedniki parlamentarnih strank na torkovem sestanku dosegli dogovor, ki nima pravnih in drugih razsežnosti, da vlada po svoji presoji obravnava vse tiste predloge zakonov, za katere sodi, da bi njihovo neodobravanje lahko ogrozilo državni interes.

“Referiramo na klavzulo v ustavi, ki poleg tekočih poslov dopušča vladi, da se ukvarja tudi z vprašanji, ki so sicer v domeni vlade s polnimi pooblastili,” je dejal premier in dodal, da je take narave zakon o delovnih razmerjih.

Po njegovih pojasnilih bi radi “konzumirali tisti čas, ki ga običajno delodajalci in sindikati prosijo pred začetkom pogajanj o samih poglavjih in členih zakona, zato da bi ugotovili, ali so podlage ustrezne in ekvivalentne njihovih presojam”. In ta čas bi po premierjevi oceni “veljajo konzumirati zdaj”.

Pahor: Zmanjkuje časa

S tem, ko Pahorjeva vlada nima pooblastil, a velja tihi dogovor, da lahko takšni zakoni gredo vsaj v posvetovanje s sindikati in delodajalci, bi namreč dali možnost, da ne izgubljajo časa. “Čas je za Slovenijo postal pomembna kategorija. Izgubili smo ga preveč,” je še dejal predsednik vlade.

Kot je še pojasnil Svetlik, so spremembe zakona, ki ima več kot 250 členov, po strokovni ravni pripravili že jeseni lani, a se potem, ker ni bilo “pripravljenosti”, ni nič dogajalo.

STA

---