Vlada naj že ukrepa, lahko tudi po svoje

Dialog med delodajalci in vlado o nujnih ukrepih, ki bi zagnali gospodarstvo, je ostal tam, kjer smo ga pustili v začetku avgusta. Takrat so združenja delodajalcev pripravila nabor ukrepov, ki so po njihovem mnenju nujni, sindikati so nekatere ukrepe ostro pokritizirali, vlada pa doslej ni rekla ne bev ne mev.

LJUBLJANA > Sestanek z njimi je že večkrat odložila, tožijo gospodarstveniki.

Gospodarstveniki si ne domišljajo, da imajo edini v tej državi prave rešitve, pričakujejo pa, da se bo vlada vsaj aktivirala z udejanjenjem svojih. “Mi od vlade samo pričakujemo, da bo ukrepala tako, da nam ne bo treba kar naprej ugotavljati, da gredo stvari v Sloveniji od slabega na še slabše,” pravi predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Šest mesecev brez koncepta

Združenja gospodarstvenikov in delodajalcev, ki so 10. avgusta na povabilo Alenke Bratušek vladi v dokumentu Kisik za gospodarstvo predstavila svojo vizijo reševanja države, še vedno čakajo, da jih bo vlada povabila na sestanek. Srečanje je vlada dvakrat napovedala in preklicala, zdaj pa delodajalce pustila brez informacij, ali sestanek sploh bo.

Medtem pa strahovi malih in velikih slovenskih delodajalcev rastejo. Po šestih mesecih vladanja ne znamo zaznati, kaj je tisto, s čimer nas bo vlada potegnila iz krize, je občutke povzel Milan Lukič iz Združenja delodajalcev Slovenije. Prepričan je, da ima vlada dobre možnosti za uvedbo sistemskih sprememb. Te bi lahko opravičila s pritiskom tujine, sebi v prid pa bi lahko obrnila tudi popustljivost sindikatov zaradi težkih razmer, a ji na pamet ne pride nič drugega kot uvajanje novih davkov.

Na ulice bi šli le obrtniki

Trgovci že dolgo beležijo upad prihodkov, v povprečju po dva odstotka na mesec, julija, ko je bilo, v primerjavi z mesecem prej, prvič moč zaznati posledice dviga DDV, pa so prihodki padli za štiri odstotke, je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Nadaljnje zviševanje DDV, nepremičninski davek in kakršno koli drugo večanje davkov in prispevkov zato ne pridejo v poštev, opozarja.

Nepremičninski davek skrbi zlasti male obrtnike in podjetnike. “Če se bo ta davek udejanjil, potem bo marsikatero malo podjetje propadlo,” svari Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice. V tej zbornici so sicer edini, ki kot o skrajni možnosti razmišljajo tudi o protestih zoper omenjeni davek. V drugih delodajalskih organizacijah se zavedajo, da bi s protivladnimi manifestacijami ovirali delovanje države in tako sami sebi le še poslabšali razmere za delo.

JANA KREBELJ

---