Vkop žic bi bil desetkrat dražji
Slovenija
07. 02. 2014, 14.46
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 04.08
Uničenih in poškodovanih je 40 kilometrov Elesovih visokonapetostnih prenosnih daljnovodov. RTP Divača in s tem vso Primorsko bo še nekaj mesecev napajala hrvaška in italijanska elektrika.
Fotografija je simbolična Foto: Lori Ferko
SLOVENIJA
> Na 220 kilovoltnem (kV) daljnovodu Kleče-Divača je padlo najmanj 13 stebrov, na 400 kV daljnovodu Beričevo-Divača je porušenih 18 stebrov, uničen je tudi 110 kV daljnovod Cerkno-Idrija, kjer je padlo sedem stebrov. Skupno je iz omrežja izključenih skoraj deset odstotkov državnega prenosnega omrežja. Stebri in žice pa še naprej padajo, so včeraj povedali v Elesu.
Na območju Elektra Primorske je poškodovanih kar 300 kilometrov električne napeljave, škoda pa je ocenjena na kar 12 milijonov evrov, je včeraj pojasnil predsednik uprave Uroš Blažica.
Kljub temu jim uspe dobavljati elektriko vsem večjim porabnikom in elektro distribucijskim podjetjem. RTP Divača, ki zagotavlja elektriko vsej Primorski, se tako napaja iz Italije in Hrvaške. Tako bo še nekaj mesecev, kolikor bo trajala obnova. Kolikšna je škoda, še niso ocenili, saj še nastaja. Aleksander Mervar, direktor Elesa, pa je že v začetku tedna dejal, da bo znašala od pet do deset milijonov evrov.
Pa bi se bilo mogoče škodi izogniti, če bi daljnovode vkopali? Mervar pravi, da bi bil vkop omrežja najmanj desetkrat dražji, torej bi ljudje plačevali desetkrat višjo omrežnino. Poleg tega vkopavanje spremlja veliko tehničnih omejitev; napetosti v žicah so visoke, zato se segrevajo, jarki bi morali biti več metrov široki, kopanje po skalnatem terenu bi bilo drago in dolgotrajno ... Je pa takšna rešitev primerna za nizkonapetostna omrežja gosto naseljenih območij.
Podobno pojasnjuje tudi dr. Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Tehnično bi bilo žice - predvsem nizkonapetostne - sicer mogoče vkopati, a se vse vrti okoli denarja. Predvsem vkop žic do vseh vasi bi bil predrag, ocenjuje.
Še večji zalogaj pa bi bilo visokonapetostno prenosno omrežje. “S 110 kV daljnovodi bi še šlo, pri 400 kV pa se srečamo z mejno tehnologijo, sploh pri izmeničnem toku. Tudi v svetovnem merilu ni primerne in preskušene tehnologije za vkopavanje,” pravi Papič. “Zakaj pa nimamo cest pod zemljo, saj bi se s tem izognili stroškom posipanja in pluženja ter vremenskim vplivom,” slikovito primerja Papič. Visokonapetostni daljnovodi tako pod zemljo potekajo le, ko premagujejo na primer morske ožine in druge podobne ovire. HELENA RACE