Virant se tudi brez varovanja čuti varnega
Predsednik državnega zbora in predsednik Državljanske liste Gregor Virant se je s 7. majem odpovedal osebnemu varovanju policije. V strankini poslanski skupini so pojasnili, da se je varovanju odpovedal, ker se tudi brez varovanja čuti varnega, pa tudi zato, da bi privarčeval.
Predsednik državnega zbora in predsednik Državljanske liste Gregor Virant se je s 7. majem odpovedal osebnemu varovanju policije Foto: Zdravko Primožič/Fpa
LJUBLJANA>Gregor Virant ocenjuje, da bi na ta način lahko privarčevali pol milijona evrov, varovanju pa se je, kot pojasnjujejo v poslanski skupini, odpovedal tudi zato, ker se zgleduje po skandinavskih državah in Švici.
Po prvi stopnji se varujejo šefi tujih držav, ki so na obisku v Sloveniji. Po drugi stopnji se varujeta predsednik republike in predsednik vlade, pri čemer se prvega varuje še eno leto po izteku mandata, drugega pa še tri mesece. Po tretji stopnji se varuje predsednika državnega zbora, ministra za zunanje zadeve, ministra za notranje zadeve in ministra za obrambo. Po četrti stopnji pa se varuje predsednike državnega sveta, ustavnega sodišča, vrhovnega sodišča, ostale ministre, generalnega državnega tožilca in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, vendar pri slednjih ne gre za neposredno fizično varovanje, pojasnjujejo v omenjenem sektorju.
V poslanski skupini Državljanske liste zanikajo nekatere navedbe, da se funkcionarji, ki jim pripada osebno varovanje, po uredbi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, takšnemu varovanju zdaj ne morejo odpovedati ter da bodo takšno odpoved omogočile šele spremembe uredbe, ki jih pripravlja ministrstvo za notranje zadeve. “Pravna podlaga za odločitev Gregorja Viranta obstaja že v veljavni uredbi,” navajajo.
Na sektorju za odnose z javnostmi Generalne policijske uprave medtem pojasnjujejo, da policija funkcionarje, ki jim pripada varovanje, varuje po eni izmed štirih stopenj varovanja, ki so določene glede na pomembnost funkcije, ki jo opravljajo, oziroma na pomembnost prostora ali objekta, če gre za slednjega.
Varovanje pri tem vključuje ukrepe preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja glede na stopnjo ogroženosti. Organizirajo, vodijo in usklajujejo ga policisti Centra za varovanje in zaščito, glede na obseg varovanja pa lahko pri njem sodelujejo tudi druge organizacijske enote policije.
Ob tem dodajo, da se lahko vsi, ki so varovani po tretji stopnji varovanja, torej tudi predsednik državnega zbora, odpovedo varovanju po tretji stopnji, vendar so še vedno varovani po četrti stopnji varovanja.
Glede sprememb uredbe o varovanju, ki jo pripravlja ministrstvo za notranje zadeve, in naj bi prinesle tudi določeno racionalizacijo pri varovanju funkcionarjev, v omenjenem sektorju policije pojasnjujejo, da to za policijo pomeni določene spremenjene okoliščine, ki pa se jim bo prilagodila.
Zagotavljajo tudi, da bo policija v okviru možnosti, ki jih bo omogočala spremenjena uredba, “storila vse, da bi varovanim osebam še naprej zagotavljala optimalno varnost”.
Glede informacij, da bo zaradi sprememb uredbe določeno število varnostnikov odveč, pa dodajajo, da bodo varnostniki svoje delo še vedno opravljali, saj gre v spremembi uredbe za odpoved neposrednemu fizičnemu varovanju za določen čas, po izteku katerega bodo osebe, ki jim pripada varovanje, ponovno varovane tudi z varnostniki.
STA