Virant, novi predsednik DZ

Poslanke in poslanci so za novega predsednika DZ v tretjem poskusu izvolili Gregorja Viranta. Ta je po izvolitvi povedal, da je s funkcije pripravljen odstopiti, ko bo oblikovana vladna koalicija.

LJUBLJANA> Poslancem se je najprej zahvalil za zaupanje in se zavezal, da bo na položaju predsednika DZ “prvi med enakimi” in predsednik vseh.

Prepričan je, da je bila njegova kandidatura za predsednika nujna zaradi blokade, do katere je prišlo danes. “Razumite jo kot gesto za deblokado,” je dejal in dodal, da je bilo konstituiranje DZ nujno. Prva naloga je pred parlamentom že v naslednjih dneh, ko bo treba sprejemati interventni zakon, še prej pa doseči soglasje s sindikati in strankami.

Funkcijo bi prepustil ljudem v koaliciji

Napovedal je, da bo položaj predsednika DZ opravljal le do oblikovanja koalicije, z dnem, ko bo sklenjena koalicijska pogodba, pa je pripravljen odstopiti in prepustiti mesto tistemu, “ki mu bo koalicijska pogodba to namenila”.

Ta funkcija je namreč pomembna v strukturi oblasti, zato jo je treba nujno omeniti v koalicijski pogodbi, je prepričan.

Jankovićevo kandidatko podprli le še v SD

Virant je sicer na tajnem glasovanju prejel 52 glasov, njegova protikandidatka Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) pa 38. Pred glasovanjem so podporo Virantu napovedali v Listi Virant, SDS, SLS, Desus in NSi, Maši Kociper pa v Pozitivni Sloveniji in SD.

Slovenija dobila devetega predsednika DZ

DZ je imel pred danes izvoljenim Gregorjem Virantom osem predsednikov. Predhodnici DZ, Skupščini Republike Slovenije, je predsedoval France Bučar. Njegov mandat je trajal od 9. maja 1990 do 23. decembra 1992. Po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji pa je leta 1992 prvi predsednik državnega zbora postal Herman Rigelnik.

Protikandidata Rigelniku sta bila takrat Lojze Peterle in France Bučar, a je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve med njimi izbrala Rigelnika. Ta je državni zbor vodil od 23. decembra 1992 do 14. septembra 1994. Rigelnik je takrat z mesta predsednika DZ odstopil.

Nasledil ga je Jožef Školč, ki je državnemu zboru predsedoval od 16. septembra 1994 do 28. novembra 1996. Tako Rigelnika kot Školča je predlagala največja vladna stranka LDS.

Ta je vladala tudi v času, ko je mandat predsednika DZ dobil Janez Podobnik (SLS). Državni zbor je namreč vodil od 3. decembra 1996 do 27. oktobra 2000.

Podobnika je nasledil Borut Pahor, ki je državnemu zboru predsedoval od 10. novembra 2000 do 9. julija 2004, v času vlad Janeza Drnovška in Antona Ropa. Pahor je mesto predsednika DZ predal kolegu iz iste stranke, takratne Združene liste socialnih demokratov, Francu Horvatu, potem ko je bil izvoljen za evropskega poslanca.

Horvat je tako predsedoval le nekaj mesecev, od 12. julija 2004 pa do 22. oktobra 2004. Horvata je podprla večina poslancev, medtem ko si je SDS na mestu predsednika DZ želela Dimitrija Rupla.

V mandatu vlade Janeza Janše je državni zbor vodil član SDS France Cukjati, ki je bil na čelu državnega zbora od 22. oktobra 2004 do 15. oktobra 2008.

Po volitvah leta 2008, v času vlade Boruta Pahorja, je predsedovanje DZ dobil Pavel Gantar, sicer član druge največje vladne stranke Zares. Gantar, ki je bil sedmi predsednik DZ po vrsti, je predsedoval peti sestavi državnega zbora od 15. oktobra 2008 do 2. septembra 2011. Takrat je namreč s tega mesta odstopil, saj je stranka Zares izstopila iz koalicije.

Gantarja je nadomestil Ljubo Germič (LDS), ki je državni zbor vodil vse do danes, ko se je konstituiral sklic DZ, ki je bil izvoljen na prvih predčasnih volitvah v zgodovini Slovenije. S tem je poslancem, izvoljenim na volitvah leta 2008, prenehal mandat.

DZ je z Gregorjem Virantom tako dobila devetega predsednika DZ. Državnemu zboru še nikoli ni predsedovala ženska.

STA

---