Virant: V Sloveniji je kvečjemu preveč socializma

V DL so zadovoljni, da je proračun za leto 2014 usklajen in dosega cilj triodstotnega primanjkljaja. A so obenem zaskrbljeni zaradi padca Slovenije na nekaterih mednarodnih lestvicah, med drugim na lestvici ekonomske svobode.

Gregor Virant Foto: Nebojsa Tejic
Gregor Virant Foto: Nebojsa Tejic

LJUBLJANA > To je po mnenju predsednika DL Gregorja Viranta dokaz, da imamo premalo liberalizma in “kvečjemu preveč socializma”.

Virant je na današnji novinarski konferenci DL v državnem zboru spomnil, da moramo skladno s fiskalnim pravilom vsako leto znižati primanjkljaj in priti do izravnanega proračuna, “kar nam lahko v perspektivi omogoči, da bomo kot država finančno samostojni”.

“Dokler ne obvladamo javnega dolga, smo zadolženi do vratu in vsako leto plačujemo milijardo evrov za obresti, trepetamo iz leta v leto, ali bomo dobili denar na mednarodnih trgih ali ne, smo pač nesamostojna in nesuverena država,” je bil jasen Virant.

Padec na lestvicah

Spomnil je na padec Slovenije na nekaterih mednarodnih lestvicah. Omenil je, da smo na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja IMD, od leta 2008 padli za več kot 20 mest, kar je zaskrbljujoče. Prav tako Virant izpostavlja, da smo na lestvici ekonomske svobode na 97 mestu od 152 držav. “Za DL je to dokaz, da imamo v Sloveniji premalo liberalizma in ne preveč,” je prepričan Virant. Po njegovih ocenah imamo preveč državnega lastništva v podjetjih.

Ekonomska svoboda pomeni, da bi morala država gospodarstvo čim manj obremenjevati z davki, je še poudaril prvak DL. Zato so v DL zadovoljni, da so proračun sestavili brez kriznega davka, ki mu je DL nasprotoval. Strinjajo se tudi s tem, da s proračunom ne posegajo v prihodke socialno najšibkejših.

Za konkurenčnost Slovenije je po Virantovih besedah ključna tudi politična stabilnost. Potencialni tuji investitorji po mnenju prvak DL opazujejo Slovenijo in čakajo, kaj se bo zgodilo: “Ali bo vlada obstala, ali bo koalicija preživela proračun in tudi, ali bo največja vladna stranka ostala stabilna”.

Za minimalno plačo

Izpostavil je še, da je za konkurenčnost Slovenije pomembna tudi pravna država, zlasti boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Kot je pojasnil, v teh dneh pripravljajo usmeritve za delo policije za prihodnje leto, to pa ostaja prioriteta.

Virant je spregovoril tudi o minimalni plači. Po njegovih besedah je minimalna plača pridobitev soocialne države in je prav, da jo zakon določa. Menijo pa, da bi lahko bila v določenih primerih, v podjetjih, ki se znajdejo v hudi krizi in so pred odpuščanji, primerna rešitev, da lahko v dogovoru med vodstvom podjetja in zaposlenimi začasno dovolijo odstopanja od minimalne plače. A le v dogovoru, je poudaril.

Mnogi makroekonomisti po njegovih pojasnilih pravijo, da je dvigovanje minimalne plače v času krize povzročilo nekaj 10.000 izgub delovnih mest. Glede usklajevanja z inflacijo pa je to po Virantovih besedah ena točka, ki jo imamo med priporočili Evropske komisije. Ministrstvo za delo bo začelo usklajevanja s socialnimi partnerji na to temo, po njegovih besedah pa ni nobenega formalnega predloga v vladi.

Virant: Mišič ni primeren za vodenje Luke

Virant je znova izpostavil, da Gašpar Gašpar Mišič ni primeren za predsednika uprave Luke Koper. V DL menijo, da morajo država in nadzorni sveti za tako pomembna podjetja poiskati vrhunske direktorje. “Logika takega kadrovanja se mora končati, DL pri tem ne bo več sodelovala,” je dejal prvi mož DL, ki sicer ni želel konkretno povedati, kaj bo stranka storila, če Gašpar Mišič ne bo zamenjan. “Probleme rešujemo sproti, ne na zalogo,” je odgovoril na to vprašanje.

Petkove kriminalistične preiskave, v kateri se je znašel predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja in je bil tudi nekaj časa pridržan, Virant še ne komentira. Kot je poudaril, zaupa Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, da preiskavo vodi korektno in profesionalno, v duhu, da je preganjanje gospodarskega kriminala prioriteta.

Virant je na novinarski konferenci še spomnil, da je DL na zadnji seji podprla projekt združevanja občin. Projekta se bo, napoveduje, kot minister lotil preudarno. Zavedajo se namreč, da ima projekt izjemno javno podporo, a tudi močne nasprotnike, čeprav so v manjšini. Cilj pa je po njegovih besedah jasen, to je manjše število občin.

STA


Najbolj brano