Verska svoboda že poraja zaskrbljenost

Urad za verske skupnosti je pripravil novelo zakona o verski svobodi, v kateri določa pravila za registracijo novih verskih skupnosti. A to je šele začetek. Na ministrstvu za kulturo namreč potrjujejo, da pripravljajo tudi nov zakon o verski svobodi. Z njim bi lahko posegli tudi v zaposlovanje verskih uslužbencev v javnih ustanovah in financiranje verskih skupnosti.

LJUBLJANA > Dejstvo, da na ministrstvu za kulturo oziroma v njegovem uradu za verske skupnosti pripravljajo nov zakon o verski svobodi in ne le novelo obstoječega zakona, napoveduje, da bodo spremembe korenite.

Na mizi eno vprašanje od treh

V že pripravljeni noveli zakona so se lotili le enega od vprašanj, ki se jim je v času Pahorjeve vlade posvetil že tedanji direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič. To je vprašanje določitve minimalnega števila oseb, ki lahko ustanovijo versko skupnost. Zahtevo, da versko skupnost lahko ustanovi najmanj sto polnoletnih ljudi, je zaradi njene strogosti ustavno sodišče pred tremi leti razveljavilo. Novo pravilo, zapisano v noveli, ki je tik pred obravnavo na vladi, zato predvideva deset polnoletnih oseb.

Pred pisci napovedanega novega zakona o verski svobodi ostajata odprti še dve kočljivi temi: zaposlovanje verskih uslužbencev v javnih ustanovah, kar je ustavno sodišče prav tako ocenilo kot ustavno nedopustno, in financiranje verskih skupnosti, česar se je s predlogom, da bi državljani verski skupnosti, ki ji pripadajo, lahko namenili 0,5 odstotka dohodnine, lotil že Gulič.

Na kulturnem ministrstvu so že v noveli zakona, ki je zdaj na vladi, imeli ambicijo urediti pravno podlago za sklepanje podjemnih pogodb za izvajanje duhovne oskrbe v bolnišnicah, a so se zaradi neusklajenih stališč tej nameri odrekli. Ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje namreč vztrajata pri tem, da duhovne oskrbe v bolnišnicah ni mogoče financirati iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Tako ostaja ureditev zaposlovanja odprta tema, iskanje primernih rešitev pa teče. Odločitev ustavnega sodišča iz leta 2010, da zaposlovanje verskih uslužbencev zaradi opravljanja verske dejavnosti v bolnišnicah in zaporih ni v skladu z načelom ločitve države in verskih skupnosti, v praksi ni povzročila večjih težav, “ker slovenski zapori in bolnišnice tako ali tako ne zaposlujejo verskih uslužbencev”, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo. Prepoved zaposlovanja verskih uslužbencev bi veljala samo za nekatere javne ustanove, dodajajo. “V Slovenski vojski jih je zaposlenih kar nekaj, pa se velika večina vojakov v veliki večini primerov lahko duhovno oskrbi tako, kot se duhovno oskrbijo vsi drugi državljani - v prostem času in izven ustanove.” V zaporih in bolnišnicah je drugače; ljudje se tam ne morejo prosto gibati, zato mora država na pravno sprejemljiv način poskrbeti tudi za njihove duhovne potrebe.

Pričakovati je spremembe financiranja

Pričakovati je, da bo novi zakon, ki ga pripravlja ministrstvo, posegel tudi na področje financiranja verskih skupnosti. Že lani spomladi (v mandatu Janševe vlade) je 14 poslancev PS in SD s prvopodpisano Majdo Potrata v državnozborsko proceduro vložilo svoj predlog novele zakona o verski svobodi. Ta je določal, da država ne bi več namenjala sredstev za delno financiranje prispevkov za socialno varstvo duhovnikov, verske skupnosti pa bi se financirale le iz tistega, kar bi jim z donacijami iz dohodnine namenili državljani. Enaka rešitev torej, kot jo je predvidel že Guličev zakon.

Na ministrstvu za kulturo na vprašanje, ali bodo spremenili financiranje verskih skupnosti, odgovarjajo precej opisno. Težava je v tem, pojasnjujejo na ministrstvu, da sedanji zakon povezuje upravičenost do sofinanciranja s podatkom o številčnosti verskih skupnosti. Poleg tega na ministrstvu podatke o številu vernikov črpajo iz že enajst let starega popisa, zaradi česar ti podatki niso več ažurni. “Javna sredstva moramo deliti ne samo pravilno, ampak tudi pravično, zato moramo ali najti verodostojen podatek o številčnosti verskih skupnosti ali pa spremeniti kriterij oziroma metodo za zagotavljanje gmotne pomoči verskim skupnostim.”

RKC: Ne pričakujemo sprememb

Škofje Rimskokatoliške cerkve so pred dnevi že povedali, da so zaskrbljeni zaradi napovedane priprave novega zakona. Na vprašanje, kaj jih skrbi, nam je Tadej Strehovec, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, pojasnil, da skrb povzroča že sama napoved povsem novega zakona o verski svobodi. “Slovenska škofovska konferenca ob tem ponavlja stališče, da spremembe in dopolnitve obstoječega zakona o verski svobodi praktično niso nujne, podpiramo pa vsak predlog za njegovo izboljšavo.” S tem se strinjajo tudi v ostalih dveh krščanskih Cerkvah (evangeličanski in pravoslavni) in v Islamski skupnosti. Na vprašanje, ali v RKC pričakujejo spremembe glede financiranja verskih skupnosti in zaposlovanja duhovnikov v javnih ustanovah, pa Strehovec kratko odgovarja: “Ne pričakujemo nobenih sprememb.”

JANA KREBELJ

---