Večje breme prenesti na banke namesto na davkoplačevalce

Vodja evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, čigar izjava, da naj bi se ciprski model v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah, je v ponedeljek sprožila razburjenje na trgih, je zvečer zagotovil, da je ciprski primer poseben.

BRUSELJ>“Ciper je poseben primer, vključuje posebne izzive, ki so terjali reševalne ukrepe, za katere smo se dogovorili,” je zvečer v kratkem sporočilu zapisal Jeroen Dijsselbloem, poročajo tuje tiskovne agencije.

Dodal je, da “programe makroekonomske prilagoditve pripravljajo glede na razmere v posamezni državi, pri čemer se ne uporablja noben model”.

Pred tem je šef evroskupine v pogovoru za časnik Financial Times in tiskovno agencijo Reuters namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati tudi za druge države v območju evra.

Ukrepajte, preden zaidete v težave

Dejal je, da bi morale večje breme reševanja držav z evrom namesto davkoplačevalcev prevzeti banke. “Jemanje bremen finančnemu sektorju in njihovo prelaganje na ramena javnosti ni dobro,” je dejal.

Na vprašanje novinarjev, kaj takšna sprememba politike pomeni za države, kot sta Malta in Luksemburg, ki imajo velike finančne sektorje glede na celotno gospodarstvo, je Dijsselbloem dejal: “To pomeni: ukrepajte, preden zaidete v težave. Okrepite banke, uredite bilance in se zavedajte, da če banka zaide v težave, odgovor ne bo več avtomatično: prišli bomo in rešili vaše probleme.”

FT pri tem Slovenije ne omenja, medtem ko je Reuters Slovenijo omenil v vprašanju, namreč, kaj bi sprememba politike pomenila za države z velikim bančnim sektorjem, kot sta Malta in Luksemburg, oziroma tiste s težavami v bančnem sistemu, kot je Slovenija.

Nizozemski moralist?

Londonski FT Dijsselbloema označi za “nizozemskega moralista, ki pošilja ostro sporočilo” in je novinec v reševalni politiki območja evra. Dodaja, da bo moral agrarni ekonomist, ki je postal laburistični politik, kolege v Italiji, Španiji in Franciji še prepričati, da morajo vlagatelji deliti breme, je pa njegov pristop “glasba za ušesa severnoevropskih vlad”.

Izjave šefa evroskupine so v ponedeljek sprožile pretres na borzah ter občuten padec vrednosti evra.

Do izjav je bil danes kritičen tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Benoit Coeure, ki je dejal, da je Dijsselbloem s svojimi komentarji storil napako.

“Ciper ni model za preostanek območja evra, saj so razmere tam dosegle raven, ki ni primerljiva z nobeno drugo državo,” je dejal Coeure, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ciper bo dobil 10 milijard evrov

AFP navaja tri države, v katerih je skupna bilančna vsota bank glede na bruto domači proizvod večja kot na Cipru. Na Cipru je leta 2011 vsota presegla 700 odstotkov BDP, na Malti in Irskem 800 odstotkov, medtem ko v Luksemburgu znaša celo 2500 odstotkov. Povprečje za območje evra je sicer 360 odstotkov BDP, v Sloveniji pa je bilančna vsota bank po podatkih Banke Slovenije 135 odstotkov BDP.

V Bruslju je bil v ponedeljek sprejet dogovor o finančni pomoči Cipru v višini desetih milijard evrov. V okviru dogovora bodo zaprli banko Laiki, njene nezavarovane depozite nad 100.000 evri pa bodo zamrznili.

V okviru konverzije depozitov za lastniški delež jih bodo porabili za poravnavo dolgov te banke in dokapitalizacijo Bank of Cyprus. Veliki varčevalci pri slednji pa naj bi bili zaradi enkratne davčne dajatve ob približno 30 odstotkov.

STA

---