Večina kmetic za svoje delo ne dobiva plačila
V Sloveniji je lani delalo v kmetijskih dejavnostih približno 33.000 žensk. Kmečke ženske so stare povprečno 51 let, na teden običajno delajo 39 ur, ponavadi ali vsaj včasih tudi ob sobotah in nedeljah, veliko jih dela tudi zvečer.
Med 33.000 ženskami, ki so lani delale v kmetijskih dejavnostih, je bilo največ takih, ki so imele status pomagajočega družinskega člana Foto: Bogdan Macarol
LJUBLJANA
> Večina za svoje delo ne dobiva plačila, saj delajo kot pomagajoči družinski člani.
Združeni narodi so razglasili 15. oktober za mednarodni dan kmečkih žensk leta 1995 - z namenom, da se izboljša položaj kmečkih žensk po vsem svetu in okrepi vpliv žensk v podeželskem okolju.
Slovenija se po podatkih iz popisa kmetijstva 2010 po kazalnikih velikostne in posestne sestave kmetijskih gospodarstev in po ravni produktivnosti uvršča med državami članicami EU v zadnjo petino. V letu 2010 so kmetijska gospodarstva v Sloveniji obdelovala povprečno 6,5 hektarja kmetijske zemlje (v EU 14,6 hektarja), redila 5,6 glave velike živine (v EU 20 glav), ena polnovredna delovna moč pa je v povprečju obdelovala 6,3 hektarja kmetijske zemlje (v EU 17,6 hektarja), so sporočili iz državnega statističnega urada.
V celotni EU so lani kmetijske dejavnosti zaposlovale skoraj štiri milijone žensk ali štiri odstotke vseh delovno aktivnih žensk v EU. V Sloveniji je bil ta odstotek dvakrat višji, v kmetijskih dejavnostih je namreč delalo osem odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalk Slovenije.
Na teden so delale približno 39 ur
Slovenske kmečke ženske so bile lani v povprečju stare 51 let. 48 odstotkov jih je imelo končano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, 44 odstotkov pa jih je imelo končano srednjo šolo. V zadnjih desetih letih se je izobrazbena sestava kmečkih žensk precej zvišala, njihova povprečna starost pa se ni veliko znižala. Pred desetimi leti, torej leta 2002, so bile kmečke ženske v povprečju samo leto starejše, največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo jih je takrat imelo 68 odstotkov, srednješolsko izobrazbo 28 odstotkov, terciarno izobrazbo pa štiri odstotke.
Kmečke ženske se izobražujejo v nekoliko nižjem odstotku kot povprečno vse odrasle prebivalke Slovenije, v letu 2012 je bilo v kakršnokoli obliko izobraževanja vključenih 13,4 odstotka kmečkih žensk, med vsemi slovenskimi ženskami pa je ta odstotek znašal 20,9 odstotka.
Med 33.000 ženskami, ki so lani delale v kmetijskih dejavnostih, je bilo največ takih, ki so imele status pomagajočega družinskega člana, in sicer 60 odstotkov. To pomeni, da za svoje delo niso prejemale plačila, ampak so s svojim delom prispevale k blaginji gospodinjstva. Običajno so na teden delale približno 39 ur (v letu 2002 so delale običajno 46 ur).
Opravile so veliko dela
Lani je 5000 žensk poleg osnovnega dela opravljalo še dodatno delo v kmetijski dejavnosti. Pri skoraj vseh je šlo za delo na domači kmetiji, za to delo so v povprečju porabile še 19 ur. Osnovno delo so običajno opravljale 36 ur, to je sicer nekoliko manj, kot v povprečju delajo vse delovne aktivne ženske, vendar če seštejemo ure, opravljene pri osnovnem in dodatnem delu, lahko ugotovimo, da so bile zelo delavne. 92 odstotkov teh žensk dela včasih ali običajno tudi ob sobotah, 83 odstotkov tudi ob nedeljah, 71 odstotkov pa jih včasih ali običajno dela zvečer.
Kmečke ženske so v primerjavi z vsemi prebivalkami Slovenije, ki prejemajo plače, nekoliko slabše plačane. Po podatkih o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, lani zaslužile 1060 evrov bruto na mesec, povprečna mesečna bruto plača vseh zaposlenih žensk v Sloveniji pa je v letu 2012 znašala 1400 evrov. Večina kmečkih žensk za svoje delo ne dobiva plačila, ker delajo na domačih kmetijah kot pomagajoči družinski člani.
STA