Več evropskih poslancev iz Slovenije: Acta naj gre na sodišče EU

Evropski poslanci iz Slovenije Jelko Kacin, Romana Jordan in Lojze Peterle so danes na novinarski konferenci v Ljubljani menili, da bi moralo o sporazumu Acta presojati Sodišče EU. Kacin meni, da bi moral sporazum v presojo Sodišču EU poslati tudi Evropski parlament, s čimer se strinja tudi Jordanova.

LJUBLJANA> Kot je pojasnil Kacin (Alde/LDS), se o možnosti, da bi tudi Evropski parlament zahteval presojo po mnenju številnih spornega mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) na Sodišču EU, pogovarjajo v njegovi politični skupini. Če bi parlament to storil, bi bila zadeva zamrznjena in tudi evropski poslanci o tem ne bi mogli odločati najmanj dve leti, je dejal poslanec.

Tudi Jordanova (EPP/SDS) se je strinjala, da bi bilo dobro, če bi Evropski parlament za mnenje o Acti zaprosil sodišče unije. To bi namreč ponudilo verodostojno strokovno stališče o dokumentu, glede katerega trenutno prevladujejo stališča dveh polov: Evropske komisije, ki meni, da Acta v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta in protestnikov, ki Acti odločno nasprotujejo.

Da bi morala Acta na Sodišče EU, je dejal tudi Peterle (EPP/NSi). "Naj sodišče kot najbolj meritoren organ pove, ali je zadeva v skladu z evropskimi standardi ali ne," je dejal in poudaril, da je to tudi stališče njegove politične skupine, Evropske ljudske stranke. Peterle je še dejal, da na enem od srečanj o Acti ni dobil vtisa, da bi bili strokovnjaki enotnega mnenja glede sporazuma.

Tanja Fajon (S&D/SD) se z njim ni strinjala in je poudarila, da so si strokovnjaki enotni, da sporazum ni sprejemljiv in pušča veliko odprtega prostora za pravne interpretacije. Povedala je še, da je z več evropskimi poslanci v četrtek na Evropsko komisijo naslovila pisno vprašanje glede procesa ratifikacije Acte tako na ravni držav članic kot v Evropskem parlamentu. Od komisije poslanci med drugim pričakujejo uradno stališče glede pravnih dilem in možnih posledic zamrznitve ali zavrnitve ratifikacije sporazuma v posameznih državah članicah.

Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta. Čeprav je vseh 27 članic EU odločitev o podpisu Acte decembra lani sprejelo soglasno, je proces sporazuma v Evropi, tudi v Sloveniji, v zadnjih tednih sprožil vročo javno razpravo o besedilu sporazuma, svobodi interneta ter pomenu zaščite evropske intelektualne lastnine za gospodarstvo EU.

EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Če bi sporazuma odstopila EU, ključna pogajalka, bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.

STA

---