Varuh človekovih pravic: “Jemati je treba obzirno”
“Kriza ne sme biti izgovor za kršenje človekovih pravic,” je ob predaji letnega poročila za leto 2012 predsednikoma državnega zbora in republike poudarila varuhinja Vlasta Nussdorfer. Da imajo na uradu opraviti zlasti s pritiski na socialne pravice, so ponazorili že z naslovnico poročila; na njej so ponošeni čevlji.
Varuhinja in predsednik republike pri stavkajočima
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je včeraj poročilo predala tudi predsedniki republike Borutu Pahorju. Skupaj sta potem obiskala protestnika pred stavbo parlamenta. Gre za zaposlena pri Foto: STA
LJUBLJANA
> Letno poročilo - pregled vsega dela, ki ga je urad varuha opravil še pod taktirko Zdenke Čebašek Travnik - v ospredje postavlja pritisk gospodarske krize na pravice ljudi. “Zlasti državne institucije morajo paziti, da ostaja država socialna, to pa pomeni, da vsak lahko preživi,” je v oceni splošnega stanja človekovih pravic pri nas poudarila nova varuhinja Vlasta Nussdorfer.
Vlasta Nussdorfer: “Na eni strani imamo pričakovanja države, da se reši trojke, če poskrbi tudi za prihodkovno stran, na drugi strani pa so pričakovanja ljudi, da preživijo.”
Pričakovanja ljudi, da preživijo
“Menim, da včasih v imenu krize naredimo tisto, česar ne bi smeli, kar nas v prihodnosti lahko veliko več stane,” je opozorila. Ukrep, ki bi v prihodnosti lahko poslabšal življenje že tako šibkih slojev prebivalstva, je tudi napovedani davek na nepremičnine. Ljudje se že obračajo nanjo z opozorili, da imajo zemljišča, ki jih ne zmorejo v celoti obdelati, s pokojnino pa ne bodo zmogli plačevati davka. Glede na to, da se je kmetijski minister zavzel za izvzetje kmetijskih površin iz obdavčitve in da je predlog zakona zdaj še v medresorskem usklajevanju, si Nussdorferjeva obeta, da bo končno besedilo bolj znosno od sprva predstavljenega. “Na eni strani imamo pričakovanja države, da se reši trojke, če poskrbi tudi za prihodkovno stran, na drugi strani pa so pričakovanja ljudi, da preživijo. Vsak tak davek, zlasti če poseže po ljudeh, ki že tako težko živijo, je slab,” opozarja Nussdorferjeva. Ko je država v krizi, jemlje in ne daje, se zaveda in državi sporoča “jemati je treba obzirno”.
Vedno več pobud
Na uradu, katerega vodenje je Nussdorferjeva prevzela v začetku letošnjega leta, opažajo tudi porast števila pobud. Lani so jih v obravnavo dobili 3167, letos do junija 1904. Če se bo trend nadaljeval, bodo leto končali s tretjino več pobud, kot so jih prejeli lani.
Poleg pobud, ki se nanašajo na socialne pravice in pravice iz dela, so se lani v uradu srečali z velikim porastom števila pobud na področju etike javne besede. Sovražni govor in žigosanje ljudi z besedami ostajata zapisana v medijih in na spletu, kar prizadete zelo boli. Pravice drug drugemu teptamo tudi z diskriminacijo; žrtve so denimo Romi, pogosti pa sta tudi spolna in verska diskriminacija. Na področju pravosodja ljudi zelo motijo zlasti dolgi postopki. Med drugim se velikokrat na varuha obrnejo tudi posamezniki in skupine, ki pri okoljskih vprašanjih izgubljajo bitko z onesnaževalci.
JANA KREBELJ