V zakonu tudi poplave

Interventni zakon za odpravo posledic žleda bo namenjen tudi odpravi posledic poplav, ki so se začele po ledeni ujmi. Namesto sprva predvidenih 13 milijonov evrov za izvajanje interventnih ukrepov bo iz državnih rezerv za te namene šlo 15 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Predlog za širitev interventnega zakona še na poplave je na odboru DZ za infrastrukturo včeraj dala SDS, minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pa se je z njimi strinjal. Prav tako je vladna stran pritrdila možnosti, da bi država za ukrepe namenila 15 milijonov in ne 13 milijonov evrov, kot je bilo sprejeto v četrtek na vladi.

Zakon določa ukrepe, ki so po zadnji nesreči nujni in jih drugi zakoni ne predvidevajo. Gre za razne olajšave pri pridobivanju dovoljenj za popravila gospodarskih objektov in infrastrukture; lastniki za sanacijo poškodovanih objektov, denimo, ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja. Država načrtuje tudi ukrepe za vključitev brezposelnih v sanacijo škode.

Velik del ukrepov bo usmerjen v sanacijo škode v gozdovih. Poškodovanih je bilo sedem milijonov kubikov lesa, siceršnji letni posek v Sloveniji pa je štiri milijone kubikov, je pojasnil Jošt Jakša, direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri kmetijskem ministrstvu. Posvaril je: “Naselitev podlubnikov bi v naslednjih letih pomenila večjo škodo kot žled.”

Na vladi so si zamislili oprostitve plačila katastrskega dohodka za tiste lastnike, katerih gozd je tako uničen, da ga bodo morali ponovno zasaditi. Lastnikom, ki bodo morali opraviti sanitarno sečnjo v višini več kot 50 odstotkov desetletnega poseka, bi se po predlogu zakona katastrski dohodek za obdobje desetih let znižal za odstotek poškodovanosti.

Cilj ukrepov je tudi čim hitrejša vzpostavitev gozdnih prometnic in vlak, zato bodo delavci, ki odvažajo les iz gozdov, razbremenjeni pridobivanja soglasij za čiščenje poti. Interventni zakon tudi določa, da so odločbe o poseku, ki so jih lastniki od Zavoda za gozdove pridobili še pred ujmo, nične. “Če je bilo odkazano drevje manj poškodovano, je strokovno upravičeno, da to drevje ostane,” je pojasnil Jakša.

Z interventnim zakonom se je odbor DZ za infrastrukturo včeraj ukvarjal ves dan, kajti na besedilo, ki ga je od sebe v četrtek dala vlada, je imela zakonodajno pravna služba toliko pripomb, da je bilo treba popraviti vse člene razen treh. Tudi zaradi tega so iz opozicije prihajali številni pomisleki, da površno pripravljenega zakona ne bo mogoče učinkovito izvajati.

Državni zbor bo o zakonu o interventnih ukrepih, zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med naravne nesreče uvršča tudi žled, in o predlog novele zakona o gozdovih, ki med drugim zamrzuje prevoznico za les, razpravljal danes. Na seji želi biti prisotna tudi premierka Alenka Bratušek, ki bi rada poslancem ustno poročala o stanju in predvidenih ukrepih za odpravo posledic žleda.

JANA KREBELJ

---