V veljavi zakonska podlaga za objavo podatkov o slabih posojilih

Začela je veljati novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri bo DUTB lahko javno razkrila podatke o nanjo prenešenih slabih posojilih v okviru sanacije bank in s katero se obveznost posredovanja informacij javnega značaja širi na podjetja v večinski lasti države ali občin.

LJUBLJANA > Kmalu se obeta vnovičen popravek ureditve.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo tako lahko objavila podatke o posojilih, ki so bila iz NLB in NKBM, pa tudi iz Abanke, ko bo za to dobila zeleno luč, prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila, o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznika dolžnika. Gre za posojila, ki zamujajo več kot 90 dni.

Podatki o kreditodajalcu in kreditojemalcu, o višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, in o zavarovanjih bodo javni v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Po napovedih DUTB pa bo že danes objavljen seznam prenesenih terjatev skupaj z njihovo bruto izpostavljenostjo na dan prenosa.

Načrtujejo informacijsko sobo

V DUTB načrtujejo, da bi pred iztekom trimesečnega roka vzpostavili informacijsko sobo. Šlo bi za poseben ustrezno varovan prostor, opremljen z računalniki z urejenim dostopom do celotne prejete dokumentacije, kjer bodo lahko zainteresirani prišli do podatkov. Sočasno bodo predlagali tudi nadgradnjo sistema za zagotovitev spletnega dostopa.

Podatke bodo morala razkriti tudi podjetja v večinski lasti države ali občin

Po danes uveljavljeni noveli zakona bomo morala podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla posredovati tudi podjetja v večinski lasti države ali občin, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V vsakem primeru pa bodo morala razkriti še podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti. Za to objavo velja šestmesečni rok.

Razhajanja v koaliciji

Uveljavitev novele je spremljal veto državnega sveta ter kratek stik v koaliciji. DL se je namreč zavzemala, da bi že danes uveljavljena novela prinesla javno razkritje podatkov o vseh slabih posojilih treh podržavljenih bank, torej tudi tistih, ki so ostala v njihovih bilancah bank.

Koalicija se je medtem poenotila glede vnovičnega noveliranja zakona. DL je s podpisi vseh vodij poslanskih skupin koalicije 9. aprila vložila nov predlog, po katerem se bodo morala razkriti tudi slaba posojila, ki so ostala na državnih bankah. Gre za slaba posojila do uveljavitve zakona. Računati gre tudi na podporo opozicije, ki se je za take rešitve zavzela že ob prvi noveli.

STA

---