V spopadih v Kijevu najmanj 25 mrtvih

Po zadnjem valu nasilja v Ukrajini, ki je zahtevalo najmanj 25 življenj, je predsednik Viktor Janukovič za četrtek razglasil dan žalovanja.

Po zadnjem valu nasilja v Ukrajini, ki je zahtevalo najmanj 25 življenj, je predsednik Viktor Janukovič za četrtek razglasil dan žalovanja
Po zadnjem valu nasilja v Ukrajini, ki je zahtevalo najmanj 25 življenj, je predsednik Viktor Janukovič za četrtek razglasil dan žalovanja 

KIJEV > Janukovič je davi v nagovoru narodu po silovitih spopadih med protestniki in policijo v Kijevu izjavil, da so protivladni protestniki prestopili mejo, ker so poskušali oblast prevzeti z orožjem in zagrozil, da se bodo odgovorni "soočili s pravico".

Janukovič, ki se je ponoči neuspešno sestal z opozicijskimi voditelji Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olehom Tjanihbokom, je za četrtek razglasil dan žalovanja, ukrajinska obveščevalna služba pa je že sprožila preiskavo "nezakonitih dejavnosti določenih politikov, usmerjenih v prevzem državne oblasti".

Nasilje je v torek zvečer izbruhnilo po vdoru policija na Trg neodvisnosti v Kijevu, potem ko se kljub grožnjam oblasti približno 25.000 protestnikov ni želelo umakniti s trga. V spopadih s policijo je bilo po podatkih ministrstva za zdravje ubitih najmanj 25 ljudi, v bolnišnicah pa so sprejeli 241 poškodovancev, med njimi 79 policistov in pet novinarjev. Krvavo nasilje je na protivladnih protestih pred tem v torek že zahtevalo deset življenj, izbruhnilo pa je prvič po približno mesecu dni.

Poskus državnega udara

Da je v Ukrajini šlo za poskus državnega udara, je danes ocenila tudi Rusija. Po mnenju predsednika Vladimirja Putina odgovornost za dogajanje nosijo ekstremisti, rusko zunanje ministrstvo pa je ukrajinsko opozicijo pozvalo, naj nemudoma konča nasilje.

Odzivi na smrtonosne spopade v Kijevu se medtem vrstijo tudi iz drugih držav. Nemčija je danes Janukoviču očitala, da odklanja resen dialog z opozicijo, odgovornost za nasilje pa so ukrajinskim oblastem pripisale tudi Velika Britanija, Poljska in Švedska.

Nasilje sta prav tako obsodila papež Frančišek in visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, ki zahteva neodvisno preiskavo smrtonosnih spopadov med protestniki in policijo, sprti strani pa poziva k hitremu iskanju rešitve.

K prenehanju nasilja je pozval tudi visoki funkcionar Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), Ukrajinec Sergej Bubka. V sporočilu za javnost je zapisal, da je šokiran nad spopadi v Kijevu in smrtnimi žrtvami.

O nasilju v Kijevu razprava tudi v Bruslju

Francija in Poljska sta prav tako pozvali k uvedbi sankcij zoper odgovorne za izbruh nasilja, o čemer danes v Bruslju razpravljajo veleposlaniki članic EU. O ukrajinski krizi bodo na povabilo visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton v četrtek razpravljali še zunanji ministri EU.

"Vse možnosti bodo na mizi, tudi omejevalni ukrepi proti odgovornim za represijo in kršitve človekovih pravic," je napovedala Ashtonova.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izrazil pričakovanje, da se bodo države članice EU dogovorile za "ciljno usmerjene ukrepe proti odgovornim za nasilje in uporabo prekomerne sile", medtem ko je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sporočil, da bodo zunanji ministri v četrtek razpravljali o "finančnih sankcijah in omejitvah vizumskega režima" zoper odgovorne za nasilje.

V zadnjih dneh se je zdelo, da se Ukrajina počasi premika v smeri izhoda iz krize. V ponedeljek je stopila v veljavo amnestija za aretirane protestnike, potem ko so se demonstranti umaknili iz zasedene kijevske mestne hiše in drugih upravnih stavb. Ta teden naj bi se obetalo tudi imenovanje novega premiera, potem ko je Mikola Azarov konec januarja odstopil.

STA


Najbolj brano