V Sloveniji so žvižgači zelo dobro zaščiteni

Slovenija ima pravno zelo dobro urejeno zaščito tako imenovanih žvižgačev, ki si prizadevajo za razkrivanje koruptivnih, kaznivih in drugih spornih dejanj, vendar sistem te zaščite še ni celostno zaživel, velika ovira pa je predvsem “kultura strahu”, je danes opozorilo Društvo Integriteta - Transparency International Slovenia.

Trenutno najbolj razvpit žvižgač Edward Snowden, ki je obelodanil sporno delovanje NSA
Trenutno najbolj razvpit žvižgač Edward Snowden, ki je obelodanil sporno delovanje NSA 

LJUBLJANA > Društvo je danes na novinarski konferenci v Ljubljani predstavilo izsledke mednarodnega poročila o pravni zaščiti prijaviteljev (“whistleblowerjev”) v 27 članicah EU (brez Hrvaške).

Prijavitelji so pomembni akterji v boju proti korupciji, z razkrivanjem informacij pa običajno ogrožajo svoj delovni položaj, zdravje in celo varnost. Poročilo je ugotavljalo predvsem zakonsko ureditev za institucionalno zaščito teh oseb pred povračilnimi ukrepi npr. na delovnem mestu, ne ugotavlja pa učinkovitosti izvrševanja teh določb, je pojasnil generalni sekretar društva Vid Doria.

Slovenija v vrhu držav glede pravne zaščite žvižgačev

Slovenija se je v tem poročilu uvrstila visoko - med le štiri države, ki imajo zelo dobro oziroma napredno pravno ureditev na tem področju. V tej skupini so še Luksemburg, Romunija in Velika Britanija.

Večina evropskih držav se je uvrstila v skupino, ki je mednarodne mehanizme za zaščito prijaviteljev v svojo zakonodajo vpeljala le delno. V tretji skupini z zelo malo ali nič mehanizmi za zaščito prijaviteljev pa se je znašlo sedem držav.

Med slednjimi je zanimivo tudi Finska, ki se na lestvicah glede obremenjenosti s korupcijo uvršča v sam vrh, medtem ko sta npr. Slovenija in Romunija tu bistveno slabši. Doria je ocenil, da je to posledica splošne kulture in konteksta v družbi, kjer zakonska zaščita prijaviteljev verjetno niti ni tako potrebna.

To še ne pomeni, da slovenska “vzorna” zakonodaja kaj bistveno pomaga pri boju zoper korupcijo

Po drugi strani pa slovenska “vzorna” zakonodaja na tem področju še ne pomeni, da to kaj bistveno pomaga pri boju zoper korupcijo.

Pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Bećir Kečanović je pojasnil, da je v Sloveniji velik problem predvsem tako imenovana kultura strahu, saj se ljudje ne odločajo za razkrivanje koruptivnih ali kaznivih dejanj iz strahu za lastno službo. Položaj pa se je s krizo samo poslabšal, je dodal.

Doria in Kečanović sta opozorila, da v Sloveniji pozitivna kultura odnosa do prijaviteljev še ni povsem razvita. Še vedno se morajo soočati z raznimi stereotipnimi oznakami od “izdajalca” naprej, sta opozorila.

V KPK imajo sicer letno približno 100 do 150 primerov za zaščito prijaviteljev. Približno deset pa je najtežjih primerov, je še povedal Kečanović.

STA


Najbolj brano