V Sloveniji namakamo le dober odstotek površin

Glede na vsa kmetijska zemljišča v uporabi je bilo v letu 2009 namakalnih le nekaj več kot odstotek površin. Skoraj polovica teh površin je bila namakana kapljično. Namakanih pa je bilo 0,5 odstotka vseh njiv in nekaj več kot 10 odstotkov intenzivnih sadovnjakov, so sporočili državni statistiki.

Leta 2009 so  kmetje za namakanje porabili 3,7 milijona kubičnih metrov vode, od tega polovico za namakanje njiv Foto: Miha Crnič
Leta 2009 so kmetje za namakanje porabili 3,7 milijona kubičnih metrov vode, od tega polovico za namakanje njiv Foto: Miha Crnič

LJUBLJANA> Na državnem statističnem uradu so poudarili, da so leta 2010 ob popisu kmetijskih gospodarstev popisali tudi tista, ki imajo zemljišča opremljena z napravami za namakanje. Ta statistika pa se nanaša še na leto 2009.

Leta 2009 je skoraj 900 kmetijskih gospodarstev namakalo skupaj 1464 hektarjev površin. Namakali so 905 hektarov njiv, od tega 33 hektarjev njiv s koruzo, 80 hektarjev njiv s krompirjem, njiv z zelenjadnicami, melonami, lubenicami in jagodami so namakali 400 hektarjev, njiv s hmeljem pa 300 hektarjev.

Skupaj so kmetje za namakanje porabili 3,7 milijona kubičnih metrov vode, od tega 1,8 milijona kubičnih metrov za namakanje njiv.

Od dejansko namakanih površin je bilo malo manj kot 18 odstotkov površin namakanih površinsko, malo več kot 29 odstotkov z oroševanjem, skoraj 47 odstotkov kapljično in šest odstotkov z mikrorazpršilci. STA


Najbolj brano