V Sloveniji je samooskrba s hrano le 40-odstotna
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v sredo gostila razpravo v okviru kampanje Kupujem slovensko. Gostje so izpostavili pomen prehranske samooskrbe, potrebo po dvigu nacionalne zavesti pri potrošnikih in posledice, če bi slovenska prehrambena podjetja prešla v roke tujcem.
Samooskrba z zelenjavo je v Sloveniji manj kot 30-odstotna. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
LJUBLJANA> Direktor podjetja Farm Ihan Marko Višnar je izpostavil, da bi nam morali biti pri prehranski politiki za vzor Avstrijci, ki so z neformalnimi ukrepi pri potrošnikih prebudili zdravo nacionalno zavest, zaradi katere pri izbiri dajejo prednost domačim izdelkom, podobno pa so storili tudi v Italiji.
Usoda Slovenija - skladišče z drugorazredno robo?
Višnar je govoril tudi o možnih posledicah, če bi slovenska prehrambena podjetja prešla v roke tujcev. Ti bi zaradi majhnosti slovenskega trga in podjetij lahko opustili proizvodnjo, “Slovenija pa bi tako postala zgolj skladišče z drugorazredno robo in brez delovnih mest”.
Tudi predsednik uprave Jate Emone Stojan Hergouth je izpostavil pomen narodne zavesti, s pomočjo katere bo potrošnik sčasoma spoznal, da z nakupom slovenskih izdelkov kupuje kakovostno hrano, posredno pa ohranja tudi lastno delovno mesto.
Prehranska samooskrba na vrhu prioritet
Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavila, da so določili nove smernice in prioritete, s čimer sta proizvodnja hrane in prehranska varnost na vrhu seznama, saj je samooskrba s hrano in ohranjanje pokrajine strateškega pomena. Dodala je še, da gre zadnja leta trend v smer zagotavljanja široke palete kmetijskih proizvodov, kar vpliva na višjo stopnjo samooskrbe.
Samooskrba s hrano je v Sloveniji približno 40-odstotna. 90-odstotna je samooskrba z jajci in govedino, s svinjino pa le 30-odstotna, še slabše pa je pri sadju in zelenjavi.
Slovenskemu potrošniku cena še vedno edino merilo
Predsednik Sindikata KŽI Slovenije Srečko Čater je opozoril, da je bila Slovenija leta 1993 kar 78-odstotno samooskrbna, potem pa so živilsko in kmetijsko industrijo zapostavili. Čater je zgrožen nad tem, da je slovenskemu potrošniku še vedno edino merilo pri nakupu le cena. Pozdravil pa je sprejetje novega zakona o generični promociji, ki bo po njegovem omogočil promocijo domače hrane in pomagal osveščati potrošnike o koristih, ki jih s sabo prinaša nakup domačih izdelkov.
NR