V Rimu prva seja vladnega omizja o vprašanjih Slovencev v Italiji

V Rimu bo v ponedeljek prva seja vladnega omizja o vprašanjih Slovencev v Italiji, ki bo delovalo v okviru italijanskega notranjega ministrstva.

V Rimu bo v ponedeljek  prva seja vladnega omizja o vprašanjih Slovencev v Italiji, ki bo delovalo v okviru italijanskega notranjega ministrstva Foto: Tino Mamić
V Rimu bo v ponedeljek prva seja vladnega omizja o vprašanjih Slovencev v Italiji, ki bo delovalo v okviru italijanskega notranjega ministrstva Foto: Tino Mamić

TRST> Omizje bodo sestavljali stalni člani - predstavnik predsedstva vlade in notranjega ministrstva, tržaški prefekt, predstavnik dežele Furlanije Julijske krajine (FJK), predsednica institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine v Italiji in predstavnik članov italijanske narodnosti v omenjenem odboru ter predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji - v okviru svojih dejavnosti in glede na obravnavana vprašanja pa bodo lahko povabili k sodelovanju tudi predstavnike drugih ministrstev. Vladno omizje se bo sestajalo najmanj trikrat letno, na sedežu tržaške prefekture pa bo delovala delovna sekcija omizja.

Predvsem o vprašanju denarja

Odlok o ustanovitvi omizja je italijanska notranja ministrica Annamaria Cancellieri podpisala pred nekaj tedni, podtajnik Ruperto pa je sejo sklical za 24. september.

Na ponedeljkovi seji bo govor predvsem o vprašanju finančnih sredstev za manjšinske ustanove ter o problematiki založništva in medijev, o čemer je bil govor že na nedavnem tržaškem srečanju med podtajnikom Rupertom in predstavniki ustanov Slovencev v Italiji, pa tudi ob obisku ministrice Cancellierijeve v Trstu prejšnji ponedeljek, ko se je na lastno željo sestala z Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko.

SKGZ: Končno se je zapolnila vrzel zaščitnega zakona

Umestitev omizja je v sporočilu za javnost pozdravila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ki meni, da se je tako končno zapolnila vrzel zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zdaj bo slovenska narodna skupnost imela stalen stik z italijansko vlado, pri čemer vodstvo SKGZ meni, da bi moralo vladno omizje nameniti posebno pozornost kritičnemu finančnemu stanju narodne skupnosti.

Da je nujno čimprej rešiti vprašanji finančnih prispevkov in medijev, so prepričani tudi pri Svetu slovenskih organizacij (SSO), kjer v sporočilu za javnost omenjajo še vprašanja zajamčenega političnega zastopstva, slovenskih oziroma dvojezičnih šol, rezanja oziroma zastoja programov in splošne dejavnosti na Radiu Trst A, pa tudi problem Slovenskega stalnega gledališča in drugih skupnih ustanov.

Sklica prve seje omizja se veseli tudi slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina, ki v sporočilu za javnost ugotavlja, da je s tem tehnična vlada premiera Maria Montija še enkrat dokazala svojo občutljivost do manjšinske problematike. Blažinova poudarja, da je omizje posvetovalno telo tehnične in ne politične narave, ki bi moralo preveriti in tudi rešiti specifične probleme glede konkretnega izvajanja zaščitnega zakona. Med prioritete senatorka uvršča vprašanje financiranja, dalje vprašanje finančnih sredstev za Primorski dnevnik ter še nekatera druga neizpolnjena določila zaščitnega zakona.

Veleposlanik Mirošič računa na skupna stališča

V zvezi s sklicem omizja je Primorski dnevnik zabeležil tudi izjavo slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki računa, da bodo predstavniki Slovencev v Italiji prišli v Rim dobro pripravljeni in istočasno s skupnimi stališči. Po Mirošičevem mnenju gre to priložnost čim bolje izkoristiti.

STA


Najbolj brano