V NLB so ljudje, ki imajo interes za skrivalnice
Slovenija
07. 12. 2013, 09.15
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 02.15
Tožilci in kriminalisti ocenjujejo, da je bilo s kaznivimi dejanji iz slovenskega bančnega sistema ukradenih približno 345 milijonov evrov. Od tega naj bi za 320 milijonov evrov škode utrpela NLB. Prav ta pa preiskovalcem otežuje delo, saj se pri predaji dokumentov sklicuje na bančno tajnost in ne kaže naporov, da bi sama ocenila svojo škodo.
Zahtevano gradivo bomo dobili, četudi po daljši, sodni poti, pravijo (z leve) Jože Kozina, Harij Furlan in Darko Majhenič Foto: STA
LJUBLJANA Posebna preiskovalna skupina policistov in tožilcev, ki jo vodi tožilec Jože Kozina, je v NLB med drugim naletela na primer, ko je kreditojemalec osem milijonov kredita zavaroval z umetniško sliko svetovno znanega avtorja iz 16. stoletja. Preiskovalci so ugotovili, da je slika le slab ponaredek, če pa bi bila original, bi morala, glede na avtorjevo slavo, povzročiti svetovno senzacijo. A uslužbenci NLB se pri odobritvi kredita v to niso poglabljali. “Slika je zgolj primer, kako zlahka so dajali denar,” pravi Kozina.
Sprememba 215. člena zakona o bančništvu, ki jo je napovedal minister Gregor Virant, preiskovalcem ne olajšuje dela, saj še vedno dopušča številne razlage in ne pove, kateri so tisti zaupni podatki, za katere je potrebna odredba preiskovalnega sodnika, opozarja Harij Furlan. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je sicer včeraj izpostavil tudi amandmaje k noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo že obravnava DZ. “Kreditne mape slabih kreditov, ki bodo preneseni iz banke v državni lasti na slabo banko, morajo biti javno dostopni vsakomur,” vsebino dopolnil pojasnjuje Virant. Na tožilski strani amandmajem, ki bi komur koli razkrivali bančne mape z vsemi podatki o slabih kreditih, odkimavajo. “Si predstavljate, kako bi evropski bančni prostor reagiral na informacijo, da v Sloveniji v kreditno mapo lahko gleda vsak in da ni bančne tajnosti?” sprašuje Jože Kozina in dodaja: “To je neka politična puhlica, s katero poskušajo zdaj, ko se nakazuje globina bančne luknje, odvračati pozornost s tezo, da so policisti in tožilci nesposobni.”
V dosedanjih razkritjih so, poleg dodeljevanje tveganih in nezavarovanih kreditov, naleteli na kreditiranje raznih, priložnostno ustanovljenih gospodarskih družb, pa tudi na najemanje kreditov za poplačilo že najetih kreditov. Na ta način si je banka tudi izboljševala bilance, vodilni pa so si ustvarili podlago za izplačilo nagrad za uspešnost, ugotavlja Kozina.
V NLB ne vedo, koliko jim manjka
Tožilci in kriminalisti zdaj opozarjajo, da vodilni v NLB ne kažejo prave zavzetosti za sodelovanje pri razkrivanju takšnih in podobnih nepravilnosti. Kazniva dejanja v NLB preiskujejo že od septembra 2012, NLB pa je na specializirano državno tožilstvo v tem času sama podala osem sumov kaznivih dejanj. V svojih naznanilih ni razkrila, kdo so osumljene osebe, in ni priložila nikakršne dokumentacije, saj se sklicuje na tajnost bančnih podatkov. Harij Furlan, vodja specializiranega državnega tožilstva, je prepričan, da ta argument ne vzdrži. “Sklicevanje na bančno tajnost ni primerno, tudi zato ne, ker je banka sama oškodovanka, zato smo primorani dokumentacijo pridobivati po sodni poti, prek odredb preiskovalnega sodnika, kar pa je, prav zaradi odsotnosti vsakršne dokumentacije, težko in zamudno,” opozarja in s tem, daje tudi odgovor vsem, ki menijo, da delo posebne skupine preiskovalcev ni dovolj hitro.
Poleg tega v NLB ne znajo oceniti, za koliko so bili oškodovani. “Če banka ni sposobna zaznati zlorabe in je preprečiti, pa pričakujem, da bo znala škodo v vsakem primeru ugotoviti,” pravi državni tožilec Kozina, ki bi mu jasno stališče banke o tem, ali in za koliko je oškodovana, zelo pomagalo v sodnem postopku.
Skrivalnice srednjih in višjih uslužbencev
“Znotraj bančne trdnjave so ljudje, ki jim je v interesu, da se čim manj razišče,” kaže Kozina s prstom predvsem na osebe na srednjem in višjem nivoju v banki. Sam vrh NLB, torej Janko Medja, naj bi bolj kot podrejeni, a še vedno vplivni, dajal vtis, da želi priti stvarem do dna.
Zaradi različnih interpretacij zakonodaje na področju spoštovanja bančne tajnosti se je NLB “v tem letu soočala s precejšnjimi frustracijami, tako na svoji strani kot na strani organov pregona,” razloge za kratke stike v sodelovanju s preiskovalci navajajo v NLB. Eno od frustracij jim je novembra pomagala rešiti Banka Slovenije, ki je s svojim javnim mnenjem, da naj vendar organom pregona predajo dodatno zahtevano dokumentacijo, dosegla, da je NLB to ta teden le naredila.
Pri NLB obstaja zgolj deklarativna pripravljenost na sodelovanje, ugotavlja prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič. “Pasivnost vodstva banke je posledica tega, da so tako v poslovodstvu kot v nižjih vodstvenih strukturah še zaposleni uslužbenci, ki so potencialno lahko tudi udeleženci pri spornih bančnih poslih in pri katerih očitno ni namena in volje po sodelovanju z organi odkrivanja in pregona,” pravi Majhenič.
Preiskovalci vedo, kakšen bi bil primer uspešnega sodelovanja, saj so ga preizkusili v primeru banke Hypo Alpe-Adria. Spomnimo, da so avstrijski lastniki banke leta 2011 v spektakularni akciji čez noč zasegli vse dokumente in zamenjali vodstvo slovenske podružnice. Že sami so nato opravili obsežne preiskave, nato pa od novega vodstva banke zahtevali popolno sodelovanje s slovenskimi organi odkrivanja in pregona. Banka sama je torej naredila vse, da bi si povrnila ukradeni denar.
JANA KREBELJ