V NLB še zadnjih 500 milijonov evrov?

Delničarji NLB, med katerimi prevladuje država, so potrdili dokapitalizacijo največje slovenske banke. Podprli so predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod), po katerem se bo dokapitalizacija izpeljala z odobrenim kapitalom, upravo pa so pooblastili za povečanje osnovnega kapitala za največ 500 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB), med katerimi ima država neposredno in posredno prek Soda, Kapitalske družbe (Kad) in Zavarovalnice Triglav malenkost več kot 90-odstotni lastniški delež, tako niso glasovali o prvotnem nasprotnem predlogu Soda in Kada, po katerem bi se dokapitalizacija izpeljala z enkratnimi denarnimi vložki. Tega so namreč predlagatelji umaknili.

Je pa Sod zvišal višino dokapitalizacije, ki je bila sprva po predlogu uprave in nadzornega sveta za dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom predvidena pri 367,2 milijona evrov. Uprava ima tako zdaj v roku petih let po današnji skupščini pooblastilo, da osnovni kapital banke enkrat poveča za največ 500 milijonov evrov in to zgolj za zadostitev zahtev po kapitalski ustreznosti.

Dokapitalizacija iz javnega denarja

Skoraj gotovo je, da se bo dokapitalizacijo izpeljalo z javnim denarjem, še posebej v luči dejstva, da gre za del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, katerih del je tudi prenos sredstev na tako imenovano slabo banko.

Tretja dokapitalizacija v času krize

To povečanje naj bi skupaj z drugimi predvidenimi ukrepi, na katerih dela banka sama, tako zadoščalo za krepitev kapitalske ustreznosti, kot ga zahteva Banka Slovenije.

V banki so že večkrat poudarili, da predstavlja tokratna dokapitalizacija, že tretja v času krize, ključni mejnik v razvoju banke. Skupaj s prenosom sredstev na slabo banko in prenovo banke naj bi banka v prihodnje poslovala vzdržno in tako ne bi več potrebovala državne pomoči.

Med novimi nadzorniki tudi Arhar

Skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) je danes potrdila nove nadzornike. Lastniki so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod), po katerem se število nadzornikov statutarno znižuje z enajst na sedem, ter izglasovali nadzornike, ki jih je predlagal Sod, ne nadzorni svet banke.

V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, Goran Katušin, Gorazd Podbevšek, Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Miha Košak in Uroš Ivanc.

Nadzorni svet je medtem predlagal, da se izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen.

Gre za redno zamenjavo nadzornega sveta, pa čeprav so obstoječi nadzorniki na svojih položajih večinoma preživeli le malo manj kot leto dni. Skupščina jih je namreč imenovala konec junija lani po obsežnih kadrovskih spremembah v banki, v okviru katerih se je dva meseca pozneje na čelo NLB zavihtel tudi dotedanji prvi nadzornik Janko Medja.

Vmes so nadzorni svet poleg Medje zapustili še Matjaž Schroll, Miran Pleterski, Albin Hojnik in na koncu aprila letos še do takrat prvi nadzornik Klemen Vidic.

STA

---