V Egiptu več kot 500 mrtvih

V nasilnem posredovanju egiptovskih varnostih sil proti protestnikom, ki so več tednov zasedali dva trga v Kairu, in kasnejših spopadih po državi je bilo po najnovejših podatkih egiptovskih oblasti v sredo ubitih vsaj 525 ljudi. Zaradi nasilja je na zagovor egiptovske veleposlanike pozvalo več evropskih držav.

KAIRO > Iz egiptovskega ministrstva za zdravje so sporočili, da je bilo v dnevu nasilja v Egiptu ubitih najmanj 525 ljudi. Od tega je 202 smrtni žrtvi terjalo posredovanje policije in vojske na kairskih trgih pri mošeji Raba al Adavija in Nahda, ki so jih več tednov zasedali privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še 87 ljudi je umrlo v Gizi, preostali pa drugod po državi, potem ko se je po posredovanju vojske v Kairu nasilje razširilo po vsem Egiptu. Egiptovsko notranje ministrstvo je pred tem sporočilo, da je v posredovanju proti protestnikom umrlo 43 policistov.

Zaradi nasilja je na zagovor egiptovske veleposlanike že pozvalo več evropskih držav.

Francoski predsednik Francois Hollande je na zagovor poklical egiptovskega veleposlanika in po srečanju egiptovske oblasti pozval, naj ukrenejo vse potrebno, da bi se Egipt izognil državljanski vojni. Ob tem je najostreje obsodil krvavo nasilje in zahteval takojšnje končanje represije.

Za podobno potezo se je danes odločila tudi Nemčija, ki je prav tako na zagovor poklicala egiptovskega veleposlanika. S tem je želela Nemčija po besedah zunanjega ministra Guida Westerwelleja egiptovskim oblastem še enkrat zelo jasno povedati, da se mora prelivanje krvi ustaviti. "Nikakor ne sme nastati spirala stopnjevanja nasilja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Westerwelle.

Iz Londona so prav tako sporočili, da je Velika Britanija že v sredo na zagovor poklicala egiptovskega veleposlanika in izrazila "globoko zaskrbljenost" zaradi nasilja v državi. Na zagovor je veleposlanika pozvala tudi Italija.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je v sredo zvečer podala novo, ostrejšo izjavo, v kateri "strogo obsoja" dogodke v Kairu. "Varnostne sile pozivam k največji vzdržanosti, prehodno vlado pa k odpravi izrednih razmer, kakor hitro bo mogoče, da se bo lahko nadaljevalo običajno življenje," je sporočila.

Ashtonova je sicer ostro obsodila nasilje v Kairu, a dodala, da so obsojanja vredna tudi dejanja druge strani - napadi na cerkve in urade, ki so se dogajali po vsem Egiptu. Egiptovski koptski kristjani so namreč podprli vojaško odstavitev islamističnega Mursija, zaradi česar so se jim njegovi privrženci maščevali s požigom več cerkva.

Danes je k "največji zadržanosti" vse strani v Egiptu pozvala tudi Kitajska. Peking je "globoko zaskrbljen" zaradi zadnjih dogodkov v Egiptu, je na spletni strani zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo.

Medtem je Danska sporočila, da je zaustavila vso razvojno pomoč Egiptu. "Danska ima dva projekta v neposrednem sodelovanju z egiptovsko vlado in javnimi institucijami, in oba bosta sedaj zaustavljena," je sporočil danski minister za razvojno pomoč Chistian Friis Bach. "To je odziv na krvave dogodke in vsega obžalovanja vreden razvoj demokracije" v Egiptu, je še pojasnil.

Oba razvojna projekta sta sicer skupaj vredna okoli 30 milijonov danskih kron (štiri milijone evrov).

Nasprotno pa so v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu izrazili podporo potezam egiptovskih oblasti. Zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov je izrazilo razumevanje odločitve prehodne egiptovske vlade, ki je, kot so spomnili, dolgo časa izkazovala maksimalno zadržanost do protestnikov. Bahrajn pa je izrazil prepričanje, da so ukrepi za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti namenjeni zaščiti pravic Egipčanov.

Mursijeva Muslimanska bratovščina je medtem danes ponovila poziv k novim protestom v Kairu. Ti naj bi se začeli pri mošeji Al Iman.

Egiptovske oblasti pa so zaprle mejni prehod Rafa, ki državo povezuje z območjem Gaze. Pri tem se oblasti sklicujejo na varnostne razloge, več sto palestinskih potnikov pa je ostalo ujetih na obeh straneh meje. Gre za edini prehod na to palestinsko območje, ki obide Izrael.

STA


Najbolj brano