V EU kmalu enoten bančni nadzor

Finančni ministri EU so danes po 14 urah pogajanj le dosegli dogovor o zakonodajnem okviru za enotni bančni nadzor v območju evra. “Zgodovinski dogovor o nadzoru,” je po Twitterju naznanil evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Evropska centralna banka bo neposredno nadzirala do 200 bank, tudi tri največje slovenske.

BRUSELJ> Bančni maraton je prekosil celo običajne grške. Dogovor je vsekakor olajšanje za voditelje članic unije, ki naj bi danes in v petek dorekli glavne mejnike na poti poglabljanja evropske integracije, na kateri je bančna unija prva ključna postaja. Če ga ne bi bilo, bi bil izkupiček vrha precej boren.

Enotni bančni nadzor bo začel delovati marca 2014, je povedal Michel Barnier. To je pozneje, kot so se oktobra dogovorili voditelji članic unije, ki so kot ohlapen časovni okvir za začetek delovanja evropskega nadzornika določili leto 2013.

Možnost za neposredno dokapitalizacijo

Dogovor daje Evropski centralni banki (ECB), ki bo imela v novem sistemu osrednjo vlogo, številna pooblastila, na primer možnost odobritve in odvzema bančnih licenc, zahteve po krepitvi kapitalske ustreznosti, finančnega kaznovanja bank, ki kršijo pravila, ter preiskave problematičnih bank.

Ključno pa je, da je vzpostavitev enotnega nadzora pogoj za neposredno dokapitalizacijo ranljivih bank iz stalnega evropskega reševalnega mehanizma ESM, s čimer želi območje evra izstopiti iz začaranega kroga bančne in dolžniške krize, ki je glavna ovira pri premagovanju splošne krize.

Kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija, za zdaj ni znano. Tudi če bo enotni nadzor začel delovati marca 2014, bo neposredna dokapitalizacija mogoča “takoj, ko bomo tako odločili”, je bil neoprijemljiv francoski finančni minister Pierre Moscovici.

Enotni bančni nadzor

Finančni ministri so dosegli kompromis o vprašanjih, ki so bila odprta več mesecev, vključno z obsegom neposrednega nadzora ECB, delitvijo nalog in pristojnosti med ECB in nacionalnimi nadzorniki ter ločitvijo denarne in nadzorne vloge ECB.

ECB naj bi neposredno nadzirala od 150 do 200 bank v območju evra. To naj bi bile banke z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države, oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. ECB se bo lahko odločila, da posreduje v kateri koli od 6000 bank v območju evra, če bo zaznala probleme.

To je za Slovenijo očitno ugoden razplet. Kot je pred zasedanjem pojasnil finančni minister Janez Šušteršič, je bilo namreč za Slovenijo pomembno predvsem to, da bi bila pravila za delovanje enotnega nadzornega mehanizma zastavljena tako, da bi od samega začetka bdel tudi nad največjimi slovenskimi bankami, saj je v teh bankah konec koncev denar davkoplačevalcev.

Enotni bančni nadzor je temeljni, prvi steber bančne unije, ki bo po načrtih v drugi fazi nadgrajena še z dvema stebroma: s skupnim okvirom za reševanje bančnih kriz in skupnim sistemom za zavarovanje bančnih vlog. Po ocenah nekaterih analitikov gre za enega največjih prenosov nacionalnih pristojnosti na evropsko raven od uvedbe evra.

Povrniti zaupanje v banke

Ciprski finančni minister Vasos Shiarly je spomnil, da je namen enotnega nadzornika obnoviti zaupanje v bančni sektor, ki je v krizi posrkal na milijarde davkoplačevalskega denarja, tako je današnji dogovor po njegovih besedah “božično darilo za celotno Evropo”.

Podobno je poudaril tudi francoski finančni minister: “Korak za korakom rešujemo krizo območja evra ... To je signal preostalemu svetu - lahko zaupate Evropi, lahko zaupate območju evra.”

Njun nemški kolega Wolfgang Schäuble pa je ocenil, da je dogovor “dober prispevek” k vrhu, ki se bo začel popoldne, in poudaril, da EU izpolni, kar obljubi.

Današnji dogovor, v bruseljski latovščini imenovan splošni pristop, pomeni, da se zdaj lahko začnejo pogajanja z Evropskim parlamentom s ciljem, da je zakonodajni okvir sprejet do konca leta.

STA

---