Ustavno sodišče zavrnilo predlog zadržanja zakona o bančništvu

Ustavno sodišče je danes zavrnilo predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje več členov novele zakona o bančništvu, ki imetnike podrejenega dolga vključuje v sanacijo bank.

LJUBLJANA > Na sodišču pravijo, da bi lahko zadržanje pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike.

“Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne bi izvrševale, pozneje pa bi se ugotovilo, da niso bile v neskladju z ustavo,” je ustavno sodišče poudarilo v obrazložitvi, pod katero se je podpisal predsednik Miroslav Mozetič.

Kaj bi sledilo, če ne bi bilo dokapitalizacije

Ustavni sodniki so spomnili, da so pobudniki zadržanja izvajanja več členov novele imetniki podrejenih obveznic NLB26 izdajateljice Nove Ljubljanske banke, torej upniki kvalificiranih terjatev banke.

Če bi se njihove trditve izkazale za utemeljene in so zakonske določbe res protiustavne ter bi nemudoma, nepovratno in brez možnosti sodnega varstva ter brez nadomestila ali odškodnine razlastile njihovo premoženje, vloženo v podrejene obveznice, bi to zanje pomenilo nastanek škodljivih posledic, so izpostavili. Te bi bile v vsakem primeru izražene v denarni vrednosti, so pristavili.

V nadaljevanju pa so spomnili na argumente Banke Slovenije, da bi bili brez načrtovanih ukrepov dokapitalizacije treh sistemskih bank, ki predpostavljajo uporabo izpodbijanih zakonskih določb, v teh bankah izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

Stečaj bank

Nujna posledica naj bi bil stečaj teh bank. To naj bi za finančni sistem v državi pomenilo tako obremenitev, da bi se tveganje propada razširilo praktično na vse udeležence na finančnem trgu in bi posledično povzročilo izgube za vse deponente in vlagatelje v bankah v Sloveniji. V tem primeru naj bi bilo ogroženo tudi izplačilo zajamčenih vlog.

To po oceni ustavnega sodišča pomeni hude škodljive posledice, ki bi jih bilo v primeru, da bi se navedbe pobudnikov izkazale za neutemeljene, najmanj “zelo težko popraviti”.

“Na eni strani bi torej lahko šlo za škodljive posledice, ki bi pobudnikom nastale v primeru, če bi se njihove trditve o protiustavnosti izpodbijanih določb izkazale za utemeljene. Vendar te niso nepopravljive. Na drugi strani bi šlo za nepopravljive posledice, do katerih lahko pripelje zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb, na katere opozarja Banka Slovenije,” so pojasnili na ustavnem sodišču.

Možnost nastanka takšnih posledic po njihovi oceni pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami, ki utegnejo prizadeti pobudnike.

Sklep so sprejeli soglasno

“Stečaji treh sistemskih bank v Sloveniji bi nedvomno tudi za pobudnike povzročili najmanj enake, če ne še večjih škodljivih posledic, kot izpodbijana ureditev. Povzročili bi lahko celo hudo nestabilnost finančnega sistema v državi. Te posledice pa bi bile nedvomno hude in res zelo težko popravljive. Vsekakor pa bi bile hujše od posledic, ki jih zatrjujejo pobudniki,” so sklenili.

Ustavno sodišče je sklep o zavrnitvi predloga o zadržanju sprejelo soglasno; sodnica Etelka Korpič - Horvat je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ob tem se je zavezalo, da bo ustavno presojo novele izvedlo “absolutno prednostno”.

Pobudo za presojo skladnosti z ustavo in začasno zadržanje omenjenih določb so med drugimi na ustavno sodišče vložili stanovski združenji malih delničarjev in državni svet, potem ko je nanjo izglasoval odložilni veto, a jo je DZ ob vnovičnem glasovanju še enkrat izglasoval.

Prenovljeni zakon o bančništvu med drugim imetnike podrejenih bančnih obveznic vključuje v postopke sanacije bank.

STA

---