Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za presojo zakona o varstvu konkurence

Informacijski pooblaščenec je sporočil, da je ustavno sodišče zavrglo njihovo zahtevo za oceno skladnosti zakona o preprečevanju omejevanja konkurence z ustavo.

LJUBLJANA > Z njo so izpostavili vprašanje, ali in kdaj smejo upravni organi poseči v predal elektronske pošte posameznika.

Pooblaščenec je 23. aprila lani na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Zahteva za oceno ustavnosti je izpostavila vprašanje dopustnosti ravnanja nadzornih organov, ki svoje pristojnosti izvršujejo v okviru upravnih - inšpekcijskih ali prekrškovnih postopkov, da na podlagi zakonske določbe, vendar brez odredbe sodišča in izven namenov, ki jih določa 37. člen ustave, posežejo v komunikacijo.

Povod za oceno ustavnosti je bil postopek urada za varstvo konkurence zoper podjetje Pro Plus. Pooblaščenec je v zahtevi za oceno ustavnosti pojasnil, da je urad med postopkom avgusta predlani pregledal in izpisal elektronsko pošto določenih posameznikov, zaposlenih v podjetju.

Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo na svoji seji 10. oktobra, in sicer zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za vložitev zahteve za ustavno presojo, so danes sporočili iz pisarne informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar.

Ustavno sodišče: Pooblaščenec nima zakonske podlage za poseganje v postopek

Ključen za ugotovitev obstoja procesne predpostavke v primeru je bil odgovor na vprašanje, ali lahko pooblaščenec svoj inšpekcijski postopek vodi tako, da vstopa v drug upravni postopek in preverja zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani pristojnega organa.

Ustavno sodišče je odločilo, da pooblaščenec nima zakonske podlage za poseganje v konkreten postopek, saj bi to ogrozilo samostojnost odločanja drugega organa po 120. členu ustave. Ker je po prepričanju ustavnega sodišča pooblaščenec posegel v postopek agencije izven svojih pooblastil, je štelo, da procesna predpostavka za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ni izpolnjena.

Pooblaščenec odločitev ustavnega sodišča glede pristojnosti sprejema. V zadevi je bil namreč tudi sam v dilemi o tem, kako in ali sploh lahko s svojimi pooblastili zavaruje osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom.

Ker je šlo v tem primeru z vidika varstva osebnih podatkov za dvom v zakonitost posega v prometne podatke - podatke v elektronskih poštnih predalih posameznikov - in z njimi tesno povezanim vprašanjem varstva ne le informacijske, ampak tudi komunikacijske zasebnosti posameznikov, se je pooblaščenec odločil, da razlaga pristojnosti v korist varstva osebnih podatkov posameznikov in uvede inšpekcijski postopek.

Ustavno sodišče se ni odločilo za vsebinsko presojo

“Obžalujemo, da se ustavno sodišče po letu in pol od vložitve zahteve pooblaščenca vendarle ni odločilo za vsebinsko presojo - na omejitve pristojnosti pooblaščenca bi po našem mnenju lahko opozorili tudi v tem primeru -, saj menimo, da so problemi, na katere smo pokazali v zahtevi, pereči in bi opredelitev najvišjega sodišča do njih potrebovali vsi nadzorni organi,” je zapisala Pirc Musarjeva.

STA

---