Ustavno sodišče zavrglo pobudo bivših poslancev

Ustavno sodišče je zavrglo pobudi nekdanjih poslancev Franca Jurija in Francija Keka za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih. Ta predvideva skrajšanje časa za prejemanje nadomestila plače in znižanje tega nadomestila za nekdanje poslance.

LJUBLJANA> Ustavno sodišče je presodilo, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti, saj zakon ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se namreč lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, navaja ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa.

Franco Juri je pojasnil, da doslej odločbe ni dobil, ampak je od državnega zbora prejel zgolj sklep s citiranimi določbami zakona in obvestilom o prenehanju izplačevanja nadomestila z avgustom. Pravi, da bo morda odločbo še prejel, a se mu to zdi brezpredmetno.

Juri se bo še enkrat pritožil na ustavno sodišče

Poudarja, da je namreč “glavni in izvirni problem zakon in neustavnost, ki je vsebovana v tem zakonu”. Juri poudarja, da zakon neposredno prejudicira njegove pravice, odločitev ustavnih sodnikov se mu zato zdi “povsem nerazumljiva”.

Zato bo zadevo še enkrat posredoval ustavnemu sodišču, in sicer skupaj s sklepom državnega zbora, ki po njegovih besedah dokazuje, da ga ta zakon neposredno prizadene in neposredno poseže v njegove pridobljene pravice. “Torej ni vzdržna teza, da ni neposrednih posledic,” še poudarja Juri.

V državnem zboru so pojasnili, da se bo novela zakona o poslancih začela uporabljati 1. avgusta, zato poslanci prejšnjega sklica, ki prejemajo nadomestilo plače, še niso prejeli novih odločb. V roku 15 dni po prejemu odločb pa bodo zoper nje lahko podali ugovor pri parlamentarni mandatno-volilni komisiji, so še navedli v državnem zboru.

Državni zbor je novelo zakona o poslancih sprejel 15. junija. Zakon skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v državnem zboru več zaporednih mandatov, podaljšanje za šest mesecev bo možno tudi do upokojitve. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov, ukinja se jim tudi regres.

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta, oziroma 12 mesecev za poslance, ki so opravljali funkcijo tri zaporedne mandate. Prav ta določba je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna. In to določbo sta izpodbijala tudi Juri in Kek.

Pozitivna Slovenija je tudi vložila novo zahtevo za oceno ustavnosti

Da bodo sprejeto novelo zato izpodbijali na ustavnem sodišču, je napovedalo nekaj nekdanjih poslancev, med prvimi pa sta to storila Juri in Kek, ki sta predlagala tudi zadržanje izvajanja sporne zakonske določbe. Pozitivna Slovenija pa je, kot so povedali, v torek vložila že novo zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona, pod katero se je podpisalo 28 njihovih poslancev, ter poslanca Srečko Meh (SD) in Ivan Vogrin (nepovezani poslanec). Ustavnemu sodišču predlagajo, da se zahtevo obravnava prednostno.

Nadomestilo trenutno prejema še 36 nekdanjih poslancev, po zaključku mandata pa jih je za nadomestilo plače zaprosilo 52. Ob koncu prejšnjega mandata leta 2008 pa je denimo za nadomestilo zaprosilo 44 poslancev, 21 pa ga je prejemalo celo leto.

STA

---