Ustaviti marketing tobačne industrije
Na današnji svetovni dan brez tobaka naj bi se kadilci vsaj zamislili, če že ne odločili prenehati kaditi. Tisti, ki kadijo, bi morali vedeti, da bodo zato zboleli in prezgodaj umrli. Od te odvisnosti ima dobiček le tobačna industrija.
Kadijo zlasti mladi in ženske
SLOVENIJA
> Dejstva o škodljivosti kajenja so znana, to, da ima tobačna industrija zaradi te razvade bogat zaslužek, pa tudi. Kot tudi podatki o tem, koliko resnim boleznim kajenje botruje. Zato skuša Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na to opozoriti tudi na svetovni dan brez tobaka.
Letos je geslo uperjeno zoper spretno trženje in željo po zaslužku tobačne industrije in sporoča: Ustavimo marketing tobačne industrije! Po oceni SZO je prav želja po mastnem zaslužku, podprta s spretnim reklamiranjem tobačnih izdelkov, tista, ki botruje razmahu kajenja, še zlasti med mladino.
Po podatkih nacionalnega inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre 3600 ljudi. Četrtina je mlajša od 60 let. Kadi že skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije, povečini je po tobaku posegel že kot mladostnik.
Tobak ubija
Tobak vsako leto po svetu ubije šest milijonov ljudi. Kar 600.000 ljudi umre že zaradi pasivnega kajenja - ko dan za dnem vdihavajo cigaretni dim, saj živijo ali delajo v istem prostoru kot kadilci.
Minulo stoletje je zaradi kajenja ugasnilo sto milijonov življenj in če se bo ta trend še nadaljeval, naj bi jih v tem stoletju že kar milijarda.
Pri nas po podatkih nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ) zaradi kajenja vsako leto umre 3600 ljudi. Četrtina je mlajša od 60 let. Kadi že skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije, povečini je po tobaku posegel že kot mladostnik.
Ankete potrjujejo, da je tobak priljubljen že med 15-letniki, saj že vsak peti redno kadi. Med odraslimi, starimi od 30 do 44 let, zaradi kajenja vsako leto umre blizu sto ljudi, v starostni skupini od 45 do 59 let pa smrt pokosi vsako leto 800 življenj.
Tobak povzroča zasvojenost in sproža mnoge bolezni, med njimi različne vrste raka, srčno-žilne in pljučne bolezni. Zdravljenje je drago, odsotnost z dela škodi gospodarstvu, zdravstvu in slabša kakovost življenja bolnikov ter njihovih svojcev.
Podatki potrjujejo, da upada delež kadilcev v državah z visokimi dohodki. 80 odstotkov vseh kadilcev živi v državah z nizkimi ali srednje visokimi dohodki.
Zaostriti ukrepanje
“Globalnemu širjenju tobaka botrujejo sproščanje mednarodne trgovine, neposredna mednarodna vlaganja, globalni marketing, mednarodne aktivnosti tobačne industrije (oglaševanje, promocija, sponzorstva), ponarejanje in tihotapljenje cigaret,” našteva Marijan Ivanuša, vodja Urada SZO za Slovenijo.
Helena Koprivnikar iz IVZ se zavzema za nujno in načrtno ukrepanje: “Marketing tobačne industrije spodbuja eksperimentiranje s tobačnimi izdelki, veča potrošnjo, ljudi odvrača od opuščanja kajenja. Tega se loteva povsem načrtno.”
Zato bi morali redno zviševati cene in zmanjševati razliko med cenami teh izdelkov, brez izjeme prepovedati oglaševanje, zmanjšati privlačnost teh izdelkov, okrepiti opozarjanje ljudi o škodljivosti kajenja in omejiti dostop do teh izdelkov mladoletnikom.
JASNA ARKO